www.elektronik.si

[BogyX]

Zanima me, kako deluje ta toplotna črpalka. Princip toplotnih črpalk mi je sicer kar znan. Zanima me, ali gre tu za "kiler" v katerem je plin in ventilator potem preko "satovja" piha topel zrek, ali kako drugače.

In še vprašanje, ali se da to izdelati doma, oziroma ali se splača?

Hval in lep pozdrav.

[piki]

Približno tako kot si rekel.
Za TČ zrak/voda pomeni, da zunanji toplotni izmenjevalec (TI) izmenjuje toploto med zrakom in hladilnim sredstvom, medtem ko notranji TI izmenjuje med vodo in hladilnim sredstvom.
Če se splača to narediti doma ali ne, pa preberi članek na http://gcs.gi-zrmk.si/Svetovanje/Clanki/Grobovsek/PT170.htm , pa boš videl kaj vse moraš vedeti preden se lahko sploh lotiš vsega sam.
Moj nasvet je, da pozabiš na TČ, ko so še cene fosilnih goriv takšne kot so, saj če vse skupaj preračunaš so TČ predrage za naše okolje (veliko jih imajo na Švedskem, samo tam se ogrevajo npr. 6 mesecev, tako da so TČ že bolj primerne).

Lp

[Silvo]

[piki]

Slivo, ne strinjam se s teboj. Ne vem kako si ti testiral. Naredil sem kar obsežen izračun, ki ga prilagam. Res da se praksa in teorija razlikujeta, ampak sem pri izračunih bil dokaj realen. Me zanima tvoj komentar.

Lp

[Gavran]

Moja računica je podobna Silvovi, le da imam električno instalacijo urejeno tako, da se mi bojler vklaplja avtomatsko s stikalno uro, kar pomeni, da za gretje vode uporabljam izključno nizko tarifo.
Piki, pri obračunu oljnega kotla si pozabil nekaj stvari: gorilnik potrebuje vzdrževanje, ki je predpisano glede na porabljeno količino kurilnega olja (menjava šobe, nastavitve) in pa, izkoristek kotla je res visok, vendar samo do vode, ki je v samem kotlu. Če imaš bojler, ki ni vgrajen v kotel (ločen bojler), moraš upoštevati še izkoristek prenosa toplote od kotla do bojlerja skupaj z izkoristkom izmenjevalca v bojlerju, poleg tega pa imaš namesto enega elementa, ki ustvarja izgube (izolacija bojlerja) še izolacijo peči (ki je ves čas vroča) ter cevovod od peči do bojlerja. Izkoristek peči se ob upoštevanju tega precej zniža. Če pa peč prižgeš le takrat, ko potrebuješ toplo vodo, krajšaš življenjsko dobo peči - stalno segrevanje in ohlajanje ne deluje blagodejno na vgrajene materiale, pojavlja se kondenz,...

[Silvo]

Piki,

Zanimiv izračun. Podrobnosti bom pogledal doma -sedaj sem v službi ter nimam časa. V oči mi je padel izračun glede porabe olja. Podatki so dejanski iz prakse. Meni je doma kotel - sicer na trdo gorivo (feroterm 45kw) na katerim je bil nameščen gorilec (pred kurilno sezono kemično očiščen) v času kurjenja samo za vodo (bojler 120l je na samem kotlu) kuril dnevo (2 starta) skoraj 6l. Kolega ima kotel samo za olje z ločenim 150l bojlerjem. (ne vem na pamet tipa- nov 3 leta star sistem) V času ogrevanja samo vode mu je kuril skoraj 4l dnevno. Na kar sva v bojler, ki omogoča vgradnjo grelca dala grelec. Strošek elektrike je sedaj okrog 5ksit mesečno. Toplotna črpalka pri sestri obratuje samo na nizki tarifi (200l bojler) Na njej sem imel priključeno uro ki meri porabo cel mesec. Strošek električne enrgije lansko leto je bil mesečno manj kot 3kist.

[piki]

Gavran, se strinjam s teboj, saj sem izračun naredil bolj za primerjavo olje/TČ, iz izračuna pa se da videti, da je gretje vode z elektriko (npr. samo v nizki tarifi) enako ekonomično kot gretje z oljem pri 90% izkoristku kotla. Seveda, če upoštevamo dodatne izgube za samostoječ bojler je še cenejše gretje na elektriko. Glede servisa peči pa bi rekel takole, da tega ne smeš upoštevati, saj peč uporabljaš tudi za kurjavo pozimi in je to strošek, ki ga imaš če segrevaš vodo ali pa ne. Glede odpornosti peči glede na korozijo lahko rečem, da so od ferroterma kar dobre, saj mi peč dela že 12 let pa je kurišče OK. Kolega pa kuri celo na drva in je peč stara 10 let pa je tudi OK. (Pri obeh primerih je prej šel bojler v peči kot pa samo kurišče).
Tako, da je tisti izračun bolj za primerjavo med TČ in oljem, saj lahko z obema tako grejemo vodo kot tudi prostore, zato lahko med njima primerjaš investicijska sredstva in pa stroške vzdrževanja. TČ ne dosegajo tako dolgega delovanja kot peči, vzrok za to so mehanski deli, ki so sestavni del kompresorja.
Silvo, kolikšna pa so bila investicijska sredstva v TČ pri tvoji sestri? Bi bilo potem zanimivo primerjati električno gretje vode napram TČ in s tem tudi investicije.

Lp

[BogyX]

Zanimivo.
No počasi se pripravljam na gradnjo hiše ( to pomeni, da bom čez kak mesec začel urejat papirje ) in sem se nekak odločo, da kot štromar probam vse skupaj malo zakomplicirat.
V hiši bo zračenje z izmenjavo toplote, plus če bo če kaj ostalo bi ostanek še peljal preko TČ zrak-voda, ki bi stala v kurilnici.
Ogrevanje bi bilo na trdo gorivo, s čim bi ogreval rezervoar vode, ki služi kot akumulator. Ta isti rezervoar bi ogreval tudi z sončnimi kolektorji, ki bi morali zadostovat spomladi in jeseni. pozimi bi bilo pač potrebno malo dokurit na drva (ena majhna peč). Pri tej peči bi torej bila tudi ta TČ zraj-voda.
--*-- tukaj me nekaj zanima - Silvo - se kaj pridobi, če bi to "satovje" namestil tudi v dimnik.

No potem bi bila še enak bol konkretna TČ voda-voda za ogrevanje ( seveda talno (stenskega noče noben montirat:-( ).
Vse skupaj bi poleti porabil za gretje vode in hlajenje zraka v sistemu zračenja, torej neke vrste klima.

Obenem bo ta sistem zračenja imel še kako drugo vlogo (regulacija obratov ventilatorjev - v primeru požara ustvarjanje podtlaka,.....), pri vstopu pa še filter za cvetni prah in podobno.

Regulacijo bom verjetno naredil sam z PICi za diplomsko nalogo.

Študiram pa mehatroniko (sem pa dipl.ing avtomatike), tako da bi se okoli toplotnih črpalk dalo tudi na fakulteti kaj naredit.

Pri sistemu ogrevanja morem mislit malo naprej, saj bo realizacija komaj čez kakšni dve leti, takrat pa bo tudi cena nafte malo drugačna.

[BogyX]

Aja - še to:
Ali je pri TČ možna menjava smeri - enkrat hlajenje, drugič ogrevanje?
Mislim na komercialne TČ.

Sam si tako lahko narediš z zapiranjem ventilov to.

Lp

[pirpy]

Zanimivo razmišljanje
če boš dal satovje v dimnik moras na dimnik dodati se ventilator ker ti sicer hladen dimnik ne bo vlekel dima in se ti bo pri peci kadilo
Jaz pa razmišljam da bi si kupil klima napravo iz spara za 89000 in si jo povezal, da bi mi grela sanitarno vodo. Problem je v tem da mi tega noben monter noce naredit ce naredim pa sam pa ni garancije na klima napravo.

[lucca brassi]

Konvektorji:

http://www.imp-klima.si/strani/enojni-energ1-si-iso2.html

jaz bi to imel dosti raje imel kot klasične radiatorje. Tovarna je blizu (Godovič)Imamo jih tudi v kar nekaj objektih tu okoli ( jedilnica, gostilna...) in se obnese .

[BogyX]

Konvektorji so dobra stvar (sem delovanje videl v praksi in so se mi zelo dopadli), še vedno pa ostane tešava zračenja (klasično odpiranje oken, kar pozimi predstavlja velike toplotne izgube, ki jih lahko zmanjšaš z gretjem vstopnega zraka z izstopni zrakom).
Obenem pa pri zračenju z jaški ostaja problem čiščenja le teh.

Bom se malo pozanimal okrog cen.

Lp
Bogdan

[LoLek]

Mene pa zanima kak se kaj obnesejo sončni kolektorji. Predvsem zato, ker ima malo ljudi kolektorje in me zanima kje je problem? Jaz bi si montiral kolektorje za ogrevanje vode, predvsem poleti, ko ni kurilna sezona. Res je, da kurjenje z drvami cenejše (skoraj zastonj, ker jih moram samo naredit ) vendar moram poleti vsak dan zakuriti za toplo vodo, kar pa ni najbolj praktično.
Aja pa še to, ali so boljši kolektorji, ki se obračajo za soncem?

[lucca brassi]

Glede izmenjave zraka si lahko princip ogledaš tu :

http://www.rototherm.net/index1.html

na kratko imaš eno veliko satovje največkrat medeninasto CuZn zaradi odpornosti na staranje ali pa aluminijasto AL krogle oblike.

Izstopni zrak gre skozi to satovje (polovico) in ga ogreje!

Motor počasi zavrti to satovje na vstopno stran( satovje je toplo)

Vstopni zrak ,ki je hladen odvzame toploto satovju in se ogreje

Rototherme ,ki so jih delali v Idriji so bili veliki od 1mdo cca 7m širina satovja
je cca 30cm-50 cm (govorim po spominu) obračalni čas satovja okoli obrat na 3 min.

Sončni kolektorji se seveda splačajo in to zelo. normalna temperatura na srednje sončni dan okoli 64-74°C z kombinacijo bojlera cca 200 l ( rezervoar energije)
in pomožnim dogrevanjem ptreko centralne ali elektrike ima velik izkoristek

Na misel mi je prišla ideja da bi se dalo naredit kolektorje z veliko učinkovitostjo ,
če bi naredil lestvičje iz Cu cevi za napeljavo radiatorjev za ozadje pa bi dal polirano valovito Al pločevino . Posamezni del letve Cu cevi bi bil v goriščnici tega vala (ene vrste konveksno ogledalo ) Al bi po poliranju moral zaščititi s zaščitnim slojem prozornega laka , cev pa pobarvat črno
No še najbolje bi bilo dat vse skupaj v steklen okvir za zaščito pred vremenom
bi se pa dalo po moje poceni zložit vse skupaj

Seveda imajo premični kolektorji še večji izkoristek samo je pa precejšnja obremenitev ( teža za vse skupaj )

Še en zelo prktičen kolektor in poceni , robusten in odporen na vreme
Naviješ tanko črno totra 0,5''-0,75''cev v spiralo in jo fiksiraš na centimetrski
cementni plošči (take kot so bile včasih salonitke) . Cev držiš na L kavljih od sredine navzven , zaključiš pa s pravokotnim priključkom skozi to ploščo.
Dodaš še vodno pumpo z majhnim pretokom ( ideja je pumpo s sončnimi celicami)
in imaš tako avtomatsko vklaplanje glede na sonce
Take kolektorje lahko vežete zaporedno za dobivanje višje temperature ali paralelno za večji pretok

LP

[LoLek]

Še eno vprašanje: ali se izplača najeti poklicne strokovnjake za dimenzioniranje/montiranje kolektorjev. Katero firmo priporočate ugodna cena/izkoristek. Jaz sem našel to firmo http://www.zeussolar.si/. Mislite, da se izplača kupiti dražje kolektorje.


p.s. Bogdan, sorry, da sem ti vskočil v topik.