www.elektronik.si

[flomaster]

Wisse, brez skrbi lahko poskusiš in verjameš, da bo poskus uspešen. Moj prvi izdelek z regulacijo na primarju je bil pirograf, kasneje sem naredil precej večjo napravo za rezanje stiropora in stirodura. Transformator slednje naprave je 350 ali 400 W, ne vem točno v tem trenutku, je kar velik, saj mi zagotavlja dovolj napetosti in toka za 130cm dolgo žico. Regulacija je seveda z navadnim triakom, brez snuberja in kakšnih posebnih filtrov in deluje zelo dobro. Regulator je narejen po enem načrtu, ki mi ga je dal znanec in ima 3 priključke, ni tak, kot tisti za razsvetljavo. V regulator je priključeno napajanje 230V faza in ničla. Porabnik, v mojem primeru transformator se priključi na izhod regulatorja in fazni priključek. Triak je na ničli, zato je porabnik vezan med fazo in triak. Shema je zelo preprosta, delovanje je leading edge dimming. Ker vezje preverjeno deluje, ne vidim razloga, zakaj ne bi uporabil ta način regulacije, naj drugi pišejo kar hočejo. Nekaj je pisanje na podlagi teorije, drugo pa pisanje na podlagi praktičnega dokaza.

[PZUFIC]

[flomaster]

Ja, čudno sem napisal, to seveda velja za fiksni priklop, kar na kakšnem stroju prav gotovo je. Tudi če ni fiksni priklop in lahko s tem zamenjaš fazo in ničlo je elektroniki čisto vseeno, tako da vezava ostane enaka. Vezavo triaka in bremena bi v tem primeru primerjal z NPN tranzistorjem, ki ima emitor na GND in breme je med + in colectorjem, upam, da razumeš in ostali tudi. res sem mogoče nerodno napisal in kdo mogoče ni razumel, verjamem pa, da marsikdo želi biti sarkastičen, zajedljiv in rad malo tkole
Za Wisse pa tale link http://www.pcbheaven.com/circuitpages/Voltage_Controlled_AC_Light_Dimmer/ res da je tukaj halogenski reflektor, ampak trafo in grelna žica bo namesto reflektorja delovalo tudi tako dobro. V bistvu je na linku zamik vklopa vsake polperiode posebej kontroliran z analogno napetostjo, ki jo imaš lahko na vsakem spodobnem PLC. Če prav razumem avtorja teme, je to točno tisto, kar išče in to smo ugotovili šele na tretji strani, vmes je moralo biti malo sprenevedanja, pametovanja, napihovanja in podobnih nepotrebnih besed. Podobno vezje bi lahko naredil tudi drugače, ni nujno da je ravno NE555, bistvo pa bi ostalo, regulator mora tipati prehod skozi 0 in potem narediti zakasnitev vklopa triaka glede na analogno vhodno napetost, vsak komparator bi na podoben način kot pri PWM ustrezal, še en link http://www.pcbheaven.com/circuitpages/Voltage_Controlled_PWM_Generator/

[Wisse]

Kot sem rekel, našel sem Crydomov "proporcionalni SSR", ki počne vse kar želim. Tokovna zmogljivost je sicer za faktor 10 prevelika, ampak od viška glava ne boli.
Izdelava lastnega vezja se mi preprosto ne izplača, ker bi moral vložiti preveč časa in potem še zagotoviti rezervne dele...

Mene je prvotno itak zanimalo kako se obnaša transformator kot induktivno breme pri PWM krmiljenju. To smo nekako razčistili in pri tem sem dobil mnogo izvrstnih idej, ki jih sam, zaradi omejenega poznavanja elektrotehnike, ne bi tako hitro odkril. Vsekakor mi vsaj princip dimmerja predhodno ni bil znan. Tudi nisem vedel o problemu DC napetosti v transformatorju...

Nikoli nisem imel v planu, da bi tu dobil servirano končno rešitev, zato so me reakcije nekaterih rahlo presenetile. Žal je (bilo) moje izhodišče zelo omejeno in sem očitno nekaterim izpadel kot nekdo, ki bi se brez vsakega znanja rad okoristil na račun tujega dela. Želel sem samo nasvet za majhen del večjega projekta in nikogar nisem silil, da trati svoj čas z mano -.-

Kakorkoli, sedaj poznam potrebno teorijo in bom šel zadevo spravit v prakso. Hvala vsem.
p.s. seveda sem še vedno odprt za sveže nasvete in ideje.

[PZUFIC]

[flomaster]

PZUFIC, sedaj se pa jaz tebi opravičujem, ker ni letelo direktno nate, pač pa bolj na splošno tudi v drugih temah, tule pa predvsem tole, prva stran te teme:

[borber]

Wisse, tvoj Crydomov "proporcionalni SSR", ki počne vse kar želiš je namenjen samo ohmskim bremenom.

[milan62]

Transformator skupaj z grelno žico na sekundarju je praktično ohmsko breme. Transformator preslika značaj bremena iz sekundarja na primar.

LP

[borber]

Kolikšno je preslikano ohmsko breme, ki je vsporedno vezano induktivnosti primarja ne vemo, da bi induktivnost lahko zanemarili. Ostane pa stresana induktivnost, ki je zaporedno vezana na vhod. Glede na to da se bo ohmsko breme spreminjalo je smiselno upoštevati induktivno breme namesto ohmskega.

[VolkD]

No to je pa odvisno od tega za kakšen transformator se gre. Načeloma so transformatorji električni stroji z izjemno velikim izkoristkom. Torej, če je glede na breme, transformator primerno dimenzioniran, potem lahko njegove vplive zanemarimo, saj so reda nekaj %. Vsekakor manj kot 5 (energetiki me bodo za to številko ubili!).

Če pa je transformator slabo dimenzioniran, ali pa celo če dela v režimu, ko je zasičenje jedra veliko (torej je velika magnetna gostota v jedru .. celo več kot 2T), potem je njegove izgube potrebno upoštevati. No to se običajno dogaja pri majhnih transformatorjih slabše kvalitete.

V splošnem pa gre preprosto upoštevati to kar je napisal mi747, saj so izgube transformatorjev minimalne.

Še pojasnilo na zgornji komentar o energetikih.
A si kdo predstavlja 5 % izgub v transformatorju, kjer se pretaka recimo 2MW energije ?
Mojih 5 % je torej zelo pesimistična varianta.

[borber]

Danes bo nov dan, ko še nobeden ni nič delal in predlagam, da preberete vso pisarijo od začetka, da ne boste pisali mimo in na prvo žogo oziroma OFF TOPIC.

[VolkD]

[borber]

Nisem avtor tega stavka. To bi z lahkoto preveril ampak kaj, ko ti je iztočnica za provokacijo tako zadišala.

[VolkD]

[VolkD]

Transformator je električni stroj, ki v razmerju števila ovojev obeh navitij preslika napetost z ene strani na drugo. Preslikava je proporcionalna.
Razen tega preslika tudi tokove a v obratnem proporcionalnem razmerju.
Posledično to pomeni, da se preslika tudi breme. In to ne le omsko, temveč tudi impedančno.
V praksi preslikave niso idealne, ker tudi transformator ni idealen. Ima izgube. Izgube lahko nastanejo zaradi mnogo različnih faktorjev. Nekateri so povsem omske narave (izgube zaradi upornosti bakrene žice, izgube zaradi vrtinčnih tokov v jedru,..) spet druge so take, ki se odražajo na spremembo impedance (stresana induktivnost). Če z obremenitvijo jedra pretiravamo, potem se stresana induktivnost močno poveča. Transformator pa zaide z linearnega režima delovanja (ni več transformator).

Koliko te izgube doprinesejo k popačeni sliki preslikave bremena z sekundarne na primarno stran ? Zelo malo. Že zgoraj sem povedal, da so transformatorji z recimo 5% izgub zelo, zelo slabo narejeni. To ne kvaliteto si lahko privoščimo le pri zelo majhnih transformatorjih, saj bi se pri transformatorjih, kjer se prenašajo velike moči tak stroj dobesedno raztalil zaradi izgub (prenos moči 2MW in 5% izgub da 100kW energije, ki greje!!!). Zato sem posebej poudaril, da je odvisno kakšen je transformator.

Še en pomislek ostane. Ko je na sekundarni strani breme zelo majhno, takrat ostane na primarni strani v celotni sliki večji delež izgub in manjši delež preslikanega bremena.
Te izgube pa so lahko impedančnega značaja. Še več ko transformator ni obremenjen se zmanjšajo tako izgube zaradi upornosti bakrenih vodnikov (manjši tok), kot tudi izgube zaradi vrtinčnih tokov (manjši magnetni tok). Na primarni strani se torej zato v sorazmerju vse obremenitve poveča imaginarni del impedance, ki je pri transformatorjih praviloma induktivna (obstajajo tudi transformatorji, kjer je impedanca v tem primeru lahko tudi kapacitivna).
Torej, ko govorimo o domači rabi transformatorja (<= 1kVA) in če nimamo res krš transformatorja, lahko računamo z izgubami okrog 1 do 2 %. Induktivna komponenta, ki v glavnem nastane zaradi stresanega magnetnega polja pa je še manjša. Je pa močno odvisna od tipa transformatorja. Klasični transformatorji z EI jedri imajo to komponento še največjo. Toroidni transformatorji in transformatorji z C jedri pa so v tem pogledu mnogo boljši. No dandanes kaj drugega kot toroidni transformator že težko dobimo.

Kakorkoli, vse te energije o katerih je zdaj tu govora so v razredu, ki je manjši od toleranc običajno uporabljenih elementov. Torej jih pri načrtovanju vezja lahko zanemarimo. To je razlog, da lahko trditev mi747 vzamemo za dovolj točno.