www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Ivan2]

Hvala za prispevek - informacijo. Ivan

[Proteus]

Obstaja tudi znanstvena študija o korelaciji med pričakovano življenjsko dobo bolnikov z rakom in sodobnim zdravljenjem s kemoterapijo in obsevanjem, ki je prav tako dokaj šokantna.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[kobranka]

[igo]

V članku je omenjeno, da uživanje mleka povečuje nastanek osteoporoze. To je res.

Ljudje nimamo kožuha, zato je koža zlahka izpostavljena UVB sevanju. Pri tem se iz holesterola sintetizira vitamin D, ki skrbi za srce in ožilje, hkrati pa uravnava stopnjo absorpcije zaužitega kalcija v telo. Sposobnost sintetiziranja D vitamina je tako velika, da ga imajo dovolj tudi "ninja ženske" (povsem zakrite muslimanke).

Čisto vsaka celica v telesu potrebuje kalcij, saj le-ta sodeluje pri prehajanju snovi skozi celično steno. Ampak najvišja in najnižja dovoljena koncentracija kalcija v krvi in tkivih sta si zelo blizu skupaj, zato ima nadzorni sistem za reguliranje koncentracije kalcija na voljo veliko vzvodov, ki imajo absolutno prioriteto pred drugimi.

Zahodnjaki začuda še vedno uživamo ogromno kalcija, čeprav sta zemljevida pojava osteoporoze in vnosa kalcija v mg/dan takorekoč identična. Kravje mleko vsebuje 4x več kalcija kot človeško, a narava se ni zmotila, saj ga zmoremo mnogo bolje absorbirati. Tako zelo, da pomanjkanje Ca sploh ni možno.

Ker pa ga vnašamo preveč, nadzorni sistem za Ca do skrajnosti zmanjša sintezo D vitamina, da bi ga absorbirali čim manj. Raven holesterola se zato dvigne, kar povzroči težave srcu in ožilju. Tudi pomanjkanje D vitamina zmanjša sposobnost delovanja srca, zato njegov nadzorni sistem ukaže povečanje stopnje holesterola, da bi se ob prvem sončku pretvoril v vitamin D. Seveda se ne more, ker ima koncentracija Ca prednost. Srce in ožilje sta v dvojnih težavah, a njun način "vpitja na pomoč" je le povečevanje stopnje holesterola in čakanje na sonček.

Ker nekaj malega vitamina D vendarle nastane, še vedno absorbiramo preveč Ca. Ker ga v krvi ne sme biti preveč, se ga začasno uskladišči v kosti. Pa ne v "nosilne stene sob stanovanjskega bloka", če z njimi ponazorim mikrostrukturo kosti, temveč kar v notranjost sob, kot kupe opek, ki k večji trdnosti kosti ne prispevajo ničesar. Jih pa zazna naprava za merjenje "kostne mase", ki ne loči med nosilnimi stenami in kupi opek. Če imate teh kupov dovolj, vas zdravnik lepo pohvali, da imate močne kosti. V resnici pa se telo ob prvi priložnosti ob pomoči fosforja odvečnega Ca znebi z urinom. Če ima na voljo preveč fosforja, pa kar z ledvičnimi kamni.

Kosti ves čas rastejo in se razkrajajo. To sta dva mehanizma, ki sta v ravnovesju, opazimo pa ju, ko na mestu zloma poskrbita za celjenje kosti. Seveda ju Zahodnjaki z Mleko+Ca močno obremenjujemo in večino časa tovorita Ca opeke v in iz sob. Izkazalo se je, da se pri tem Sizifovem početju izčrpavata in njuno delovanje je vse šibkejše. Uradno je to nepopravljivo in najbolj prizadane mehanizem za rast kosti, ki je v osnovi namenjen počasnemu tovorjenju Ca v stene kosti. Tisti za razkroj kosti je zmogljivejši, saj je navajen ob vsakem obroku iz kosti zagotoviti dovolj Ca za nevtralizacijo kislin v dvanajsterniku. Pri tako beljakovinski prehrani, ki povzroča dodatno kislost (poleg običajne HCl), se vsakič lepo potrudi in načenja tudi nosilne stene kosti.

Zanaša se namreč na to, da je telo zmožno v vsakem trenutku proizvesti dovolj vitamina D, da absorbira dovolj Ca tudi iz najrevnejše hrane. Saj je, a ga ne zmore več dovolj vgraditi v stene, kaj šele v sobe. Posledic je veliko. Koncentracija Ca v krvi ima še vedno na absolutno prednost, a z oslabljenim mehanizmom za rast kosti ne dohaja začasno skladiščiti presežkov Ca (z leti ga zaužijemo še več, da bomo imeli močne kosti), zato se dodatno zmanjša sinteza D vitamina in srce v paniki ukaže povečanje ravni holesterola.

Kljub prioritetam in močnim vzvodom sistem za uravnavanje Ca v krvi ni vsemogočen, zato ga je preveč povsod, tudi v tkivih. Stene žil so zato manj elastične in manj absorbirajo spremembe tlaka krvi ob utripanju srca, ki se mora še bolj truditi. Srce rabi vitamin D in njegovi sintezi se pri povišani ravni holesterola ni možno izogniti. Ob toliko zaužitega Ca in kjub minimalni absorbciji, je Ca še vedno preveč, hkrati pa ga za sprotne potrebe telo uporablja tudi iz kosti.
Nastane osteoporoza.

Zanimivo pa je, da magnezij pomaga mehanizmu za rast kosti, da si spet opomore. Intenzivno pridelana hrana vsebuje premalo Mg (pa cinka in še marsičesa tudi), zato nam ga kronično primanjkuje. Razpoložljiv Mg se uporabi v vsaki celici za življenjsko nujne procese, rast kosti pa pač lahko počaka. Preveč ga ne moremo zaužiti (razen s tabletami), saj deluje kot odvajalo. Telo ga najučinkoviteje absorbira če ga zaužijemo kot magnezijev klorid. Natanko takšen, ki v lekarni stane 18eur/100g , in natanko takšen, kot ga pozimi v ZDA milijone ton uporabijo za posipavanje cest proti poledici.

Vsekakor je to ena najcenejših spojin, ki je uporabna celo za proizvodnjo betona pri 3D tiskanju hiš. Po tej poti sem se tudi dokopal do člankov o Ca, v katerih piše vse, kar sem zgoraj napisal. Vi jih boste najlažje našli z "Bantu calcium".

Pleme Bantu zaužije 200mg Ca/dan, Eskimi preko 2000mg. Bantu ženska ima 9 otrok, vsakega doji 2leti in sploh ne poznajo zlomov kosti, kaj šele osteoporoze. Uživajo pa dovolj Mg. Pri nas obstaja rek "en otrok, en zob". Eskimi imajo v najhujši obliki vse zgoraj opisane težave, povezane s preveč Ca in beljakovin. Zahodnjaki jim tesno sledimo. Vzhodnjaki (Japonci, Kitajci, ...), ki ne pijejo mleka, so bližje Bantu, kakor Zahodnjakom. In to ni na genski osnovi, kajti v ZDA priseljeni Vzhodnjaki kmalu nehajo "kvariti" statistiko domačinom.

Jaz že 2 meseca ne pijem mleka. Že brez njega je Ca povsod preveč, telo pa ga po potrebi zmore absorbirati, kadar hoče. Bom pač imel manj holesterola, ker bo iz njega nastalo več vitamina D, da bom absorbiral dovolj Ca.

Malo sem se razpisal ...
Dober tek in na zdravje.

[marsovcek]

Igo, sestavek je sicer lepo napisan, a vsebinsko popolnoma zgrešen .

Kalcij je seveda zelo pomemben element v telesu in koncentracija v plazmi je natančno regulirana. To pa ne velja za koncentracijo v celicah, ki se precej spreminja (mimogrede, 0,1% kalcija v telesu je v plazmi, 1% v celicah, preostanek pa v kostnini). Poleg "zlobnega" vitamina D sodeluje v regulaciji nivoja kalcija še cel kup drugih hormonov in tudi povezava med vitD in holesterolom ni tako enostavna, kot jo prispevek ponuja.

Zgolj za razmislek: ali se eskimi polomijo zato, ker pojejo preveč kalcija (trdi Igo) ali zaradi tega, ker niso dovolj izpostavljeni soncu, da bi tvorili vitamin D, ki bi omogočil uporabo kalcija (trdim jaz)? In seveda obratno za pigmejce?

Ne me narobe razumeti, prehrana človeka seveda lahko vpliva na določena bolezenska stanja. Ni pa vse tako enostavno, kot ponujajo razni alternativni avtorji. Potemtakem bi naši predniki, ki so meso videli zgolj za velike praznike, živeli do 150 let in ne zgolj 50.

[igo]

Nikjer nisem omenil, da je vitamin D "zloben". Nujen je in koristen! A ker zaužijemo preveč Ca, je njegova sinteza močno zatirana, da bi se kar najmanj Ca absorbiralo v telo.

In nisem štel vseh atomov, okrog 50 jih je. Holesterol in D3 se razlikujeta le pri dveh vezeh v istem ogljikovem obroču in posledično enem vodiku manj. Kako kompliciran proces (poleg zadostnega "sunka" energije iz UVB) je pri tem potreben, presodi sam. Guglaj slike "cholesterol vitamine D" in primerjaj.

Telo je kot "sekvenčno" (trenutno stanje odvisno tudi od prejšnjih) analogno vezje iz kupa operacijskih ojačevalnikov in R,L,C elementov med njimi in okrog njih, v raznih povratnih vezavah. Dokler so vsi signali znotraj delovnega območja, je vse dinamičnem ravnovesju in regulacijske zanke zmorejo prenesti in iznihati tudi občutne motnje. Če pa nek signal ( npr. prevelik dnevni vnos Ca) nenehno presega delovno območje nekega zelo pomembnega op.amp.-a , da je trajno v nasičenju, imajo težave še vsi ostali, ki so z njim (ne)posredno povezani. In včasih je potrebna le še motnja čisto nekje drugje, da skupina op.amp., ki so vezani kot primerjalnik (izhodni signal 1 ali 0) spremeni svoja stanja v tako kombinacijo (kot prepovedano stanje BCD števca), da vezje tudi po vzpostavitvi normalnih vhodnih vrednosti (dieta) ne more več preiti v predvideno delovanje.

En tak primer "preklopa stanja" v prepovedano je npr. sladkorna bolezen, ki je "uradno" trajna.
Kljub kakršni koli dieti, se lahko le lajša simptome. Brez diete imate takoj težave. Če pa operativno naredite delni obvod mimo želodca (iz požiralnika direktno na začetek tankega črevesja), sladkorna trajno izgine še isti dan. Kot da je nikoli niste imeli. Slinavka dela kot nova (uradno jo pri sladkorni nek del trajno odmre). Ko obvod zaprete, ste zdravi.

Tudi za "prepovedana stanja" očitno obstajajo "šok" načini za vzpostavitev običajnih delovnih stanj, le da ne zadostujejo vedno v obliki ustrezne kombinacije vhodnih signalov (diete), temveč je potreben (kratkostični ali prekinitveni) poseg v vezje od zunaj (kljub zaciklanemu watchdogu si odklopa napajanja nekako ne moremo privoščiti, popravljati je treba "med obratovanjem").

Zdravniki se prevečkrat obnašajo, kot da so op.amp.-i povsem nepovezani med seboj. Opazujejo enega v nasičenju in mu s tabletami spreminjajo notranje lastnosti (vhodno in izhodno upornost ter ojačenje notranjih tranzistorjev). Potem opazijo, da je še en drug padel iz delovnega območja in se lotijo še njega. Sploh se ne trudijo sestaviti vezja, ki bi ponazarjalo telo.

Elektrotehniki smo navajeni, da med fizikalnimi sistemi obstajajo analogije - s povsem enako oblikovanimi formulami (enaki integrali in ulomki) le druge črke in drugi pomeni spremenljivk je možno opisati mehaniko, elektrotehniko, linearnost, rotacijo, električna, mehanska,... nihanja, hidrodinamiko, ...

Če bi bile vsaj mehanska in elektro Fizika, Teorija regulacij in Teorija sistemov obvezni predmeti pri študiju medicine, bi bilo stanje mnogo boljše.

Meni se zgoraj opisana analogija zdi sama po sebi umevna.
"Naše" vezje je zelo dovršeno ter izredno stabilno, saj je v milijonih let evolucija živali (ja, mi smo pač malo manj kosmati) našla najustreznejše vrednosti sestavnih delov op.amp-ov, okoliških elementov, vezav med njimi,... Če bi imeli predniki ali mi na voljo dovolj kakovostne in hranljive (ustrezna razmerja mineralov,...) hrane, pravo higieno (ne preveč, ne premalo), ... bi tudi živeli dolgo. A kaj, ko se je kakovost življenja na nekaterih področjih izboljšala, na drugih pa poslabšala. Imamo na voljo neomejene količine intenzivno pridelane hrane, stradamo pa osnovnih mineralov (Mg, Zn, Se,...), oziroma se prenažiramo drugih (Ca,...).

Guglajte še slike za "ostheoporosis map" in "calcium intake map". Naj ju nekdo prilepi (pišem s telefonom in je to težje).

[MadMax]

Naše telo torej sestavljajo operacijski 1458, ki znajo zablokirat, namesto da bi stvarnik uporabil rail-to-rail operacijce.
Madona, kako so ekonomisti vladali že v času ustvarjanja človeškega organizma

[vilko]

Ali ni čudno, da se elektroniki toliko spoznamo na medicino?

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[mucek]

Kar pravi Borisz glede vzrokov, je žal pri še kako res.
Ženi (takrat še punci) se je na hitro (nekaj mesecev) močno poslabšal sluh na eno uho in po precej preiskavah so se "modri" odločili: to je to, slušni aparat, pa bo. Na srečo je tudi tašča zdravnica in se ni mogla kar enostavno sprijazniti z diagnozo brez nekega pametnega razloga zadaj in je takorekoč na silo forsirala, da opravijo še CTI in MR preiskavo. Slednji sta pokazali "lep" 4 cm (na srečo benigni) tumor na slušnem živcu. Če bi se sprijaznila s slušnim aparatom, bi čez nekaj let "samo dol padla" ...

LP, g

p.s. Igo - Čestitke za izjemno "plastičen" in elektronikom razumljiv opis v prejšnjem prispevku! Te alternativne prakse mi sicer niso blizu - verjetno tudi zato, ker je pri vsem skupaj tudi kup šarlatanov in ljudi, ki želijo na lahko zaslužiti - ampak po drugi strani pa tudi ne velja kar odpisati več tisoč let znanja, ki se je nabralo v zdravilstvu (predvsem vzhodna medicina).

[GUMY]

Knjigo Kitajska študija (ki jo povzema omenjeni članek) sem prebral pred kakšnimi 2 leti. Vsekakor ti da misliti. Nisem vegetarjanec, vendar so me tam navedeni dokazi o povezavi med uživanjem beljakovin živalskega izvora in mnogimi boleznimi prepričale. Vendar pa je treba dodati, da je verjetnost za sprožitev bolezni direktno povezana s količino zaužitih beljakovin živalskega izvora. Avtor knjige sam pravi, da nekje pod 30g zaužitih beljakovin dnevno niso zaznali vpliva na zdravje. 30g beljakovin pa pomeni neko zmerno uživanje, npr okrog 100g mesa.

[VolkD]

[igo]

Še nekaj o stresu, da bo vse na kupu.

Stres je posledica interpretacije preteklih stanj, trenutnega stanja in novih vhodnih podatkov. Na voljo imate vse, kar vidite (+preberete), slišite, čutite (dotik toplota + dotik bolečina), okusite, ... in vse izkušnje, znanje in domišljijo.

In potem vas napade medved.

Stres kot telesno stanje je skupina odlično izpopolnjenih procesov, ki se odvijajo v izrednem stanju. 30-krat na leto ste vi napadli medveda (predhodna oblika današnjih adrenalinskih športov), 3-krat pa on vas. In takrat se je adrenalinu pridružil še kortizon, s čimer ste prešli v stanje stresa. Še vedno ste bili vi in medo, kot vedno dotlej, samo interpretacija medvedovega početja (namesto bežanja, gre proti vam) je bila drugačna. Cela vrsta energijsko potratnih (npr. prebava - peristaltika), a (trenutno) "manj" pomembnih procesov se je upočasnila do minimuma. Na drugi strani se je vsa razpoložljiva energija prerazporedila v mišice (lahko tudi preko fizičnih zmogljivosti - strganje kit, vezi, mišic), v pljučno predpono (dihanje - kisik), srce (daljinska oskrba z netivom (kisik) in gorivom (glukoza)), jetra (glukoza), potenje (hlajenje), ... in v tiste dele možganov, ki skrbijo za motoriko ter bliskovite odločitve med begom in napadom. Ostali deli možganov so dobili manj kisika in glukoze.

Skozi evolucijo in s prenosom genov na potomce se je statistično izkazalo, da je sposobnost telesa preiti v stanje stresa zelo koristna.

In potem dobite položnico z opominom, preberete črno kroniko, izveste slabo novico, se z nekom sprete, opazujete močan dež (z mislimi na plaz nad hišo ali potok ob njej), ... in vsak dogodek interpretirate kot zadosten razlog za prehod v stanje stresa (to je vaša odločitev, lahko ste tudi flegmatik in se na vse skupaj požvižgate).

In nenadoma vas vsako leto napade 300 kosmatih medvedov.

Če bi se takoj za tem v telo sprostili hormoni sreče ob hrustanju medvedje pečenke (ste se odločili za napad in uspeli) in uživanju naklonjenosti vaških nabiralk (in bi kakšna poskrbela, da se na potomca prenesejo geni osebka, ki se zna spraviti v stanje stresa in tudi takrat sprejeti pravo odločitev), bi se telo povrnilo v običajno stanje. Procesi, ki se v miroljubnih časih lepo odvijajo, bi spet potekali znotraj delovnih parametrov, procesi, ki skrbijo za regeneracijo (popravijo mikro poškodbe pretegnjenih mišic, zacelijo rane, odstranijo mlečno kislino iz mišic,...), pa bi tudi opravili svoje delo.

Ampak ... če se stanja stresa pojavljajo prepogosto, ali se kar nadaljujejo iz enega v drugega, so nekateri procesi po nepotrebnem bolj intenzivni, drugi pa bolj zapostavljeni. Dolgoročno se prej ali slej pojavijo posledice takšnega stanja. Saj ni potreben absolutni stres na vse ali nič (medved), dovolj je stalno rahlo sekiranje zaradi brezveznih informacij, ki smo jih pridobili, nato pa napačno interpretirali. Pač eni procesi niso skoraj povsem ustavljeni in drugi ne na maksimumu zmogljivosti (pri medvedu si ne moremo privoščiti polovičarstva), ampak so samo delovne točke procesov manj ali bolj premaknjene - v območje kjer je trenutno zdravje manj pomembno od dolgoročnega preživetja.

Če "trenutno" traja dlje od tistega, kar je predvidela dobra stara evolucija, ki nas je opremila z vrhunsko izpopolnjenim "protokolom" za izvajanje nujnih procesov v izrednih razmerah, imamo težave. Takšne, ki se prištejejo še vsem ostalim bedarijam, ki jih počnemo (neposrečena prehrana, premalo gibanja, napačna tehnika dihanja, vnos strupov s kajenjem, smogom, pesticidi, ..., premalo spanja, ...). In potem se čudimo, od kod bolezni. Čudno je, da nam sploh še uspe biti zdrav. Očitno naše telo zmore več kot le marsikaj. Mi pa verjamemo, da bo protibolečinska tabletka odpravila bolečino, ne pa zgolj zaznavanje le-te.