www.elektronik.si

[jur]

Če se prav spomnim, bakterije kolere zdržijo osmotski pritisk do 200 atmosfer. To pomeni, da jih tudi zelo koncentrirana slana voda ne pobije.

Domet rondoma (največji model) je 50 metrov. To pomeni, da bi v Ljubljani z eno napravo lahko sušil Nebotičnik in zraven še pol Metalke in Name za povrh.

[smartgsm]

OK,

Jaz sem na internetu nasel nek test, ki dejansko dokazuje da to deluje.

Zadeva je sledeča:
V zidu so elektrode cca na visini 1 m.

Potem je na te elektrode priklučen generator napetosti. Ki daje 5 s potencial +30 v glede na zemljo. Potem pride kratek impullz -30v za 0.3 s in potem pavza brez potenciala. In to je to.

Zadeva je bila podkrepljena z testi itd.

Zal pa dokumenta ni več na internetu .

lp
Smartgsm

[jur]

[Sokrat]

Ze razumem kako ta rec deluje: ce je vlage dovolj, potem prebije od ene elektrode do druge in ce je napajalnik dovolj predimenzioniran, bo veselo kuril (ogreval) steno. Obrat polaritete izgleda "nobel", grelcu pa seveda ne skoduje.

Takim napravam se ponavadi rece kar elektricni radiator in so bistveno cenejse, prav tako pa spravljajo vlago iz vsega v blizini. Vgradi radiator v zid ("talno ogrevanje"), pa bo tezava z vlago resena.

[jur]

Po mojem gre (pri napravah z žicami) bolj za elektrolizo kot za segrevanje. Če na zid priključiš dve elektrodi in recimo 30 voltov (omenjeno zgoraj), pri tem zaradi upornosti zida ne bo tekel prav velik tok. To pomeni, da ne bo veliko toplote, ki bi sušila. Še posebej ne, če gre samo za impulze elektrike (0.3 sekunde). Elektroliza potrebuje tudi precej energije, zato baterijsko napajane naprave ne morejo imeti efekta, še posebej če delajo z nemerljivim poljem.

Če pri elektrolizi pri sušenju zida nastane kaj vodika, ni nevaren. Za vodik je tudi soliden beton porozen, tako da takoj pobegne v nebo.

Jur

[bungee]

To z elektrodami me spominja na anodno/katodno zaščito pri plovilih. Mogoče pa potem proti eni elektrodi vleče vso vlago
Bi bilo za testirat

[Slowfly]

[jur]

Pri anodno/katodni zaščiti na ladji je ravno obratno. Tam se vse kovinske dele, ki so v stiku z vodo poveže skupaj, da imajo čim bolj enak potencial. V nasprotnem primeru kovina dobesedno izgine. Tudi nerjaveče jeklo.

Jur

[lucca brassi]

[bungee]

[Sergej]

Ladje in zakopane cisterne se ščitijo s cinkovo ploščo. V kombinaciji z železom tvori galvanski člen. Elektrolit je morska ali navadna voda. Tok potem nosi cink na poškodovano mesto in prekrije železo.
Gretje stene ali kakšna elektroliza je nesmiselna, ker se tako odstranjena voda takoj nadomesti z novo.
Ni mi jasno, zakaj se še vedno ponuja te čudežne naprave, če je zdaj na voljo množica sredstev, ki izpodrivajo vodo in ni noben večji problem steno impregnirat.

[jur]

Jasno je, da se kapilarna vlaga takoj nadomesti z novo. Zato je potrebno trajno sušenje. Električne "sušilne" naprave pošiljajo kratke impulze (0.3 s) elektrike verjetno ravno zato, da se na elektrodah ne nabere kosmata goba soli.

Pri ladjah je tako, da se na morska plovila na zunanjo stran pod nivo vode montira kose cinka. Ker je cink bolj elektronegativen od ostalih kovinskih delov, bo električni tok iz njega odnašal cink (razjeda ga) proti ostalim kovinskim delom. Kovinski deli ladje predstavljajo eno elektrodo, cink je druga elektroda, morje pa je elektrolit. Kemični procesi so isti, kot pri navadni kemični bateriji iz cinka, oglja in mangan dioksida. Tudi pri bateriji požre cink (minus pol), ravno zaradi tega baterija izteče.

Če ladja nima cinka, bodo drugi kosi kovin z morjem postali galvanski člen in jih bo elektroliza požrla. Če bi namesto cinka dal baker, bi se polariteta baterije obrnila. Požrlo bi kovinske dele ladje, baker pa bi ostal.

Pri majhnem plovilu lahko na leto požre pol kile cinka, pri velikih pa gre v kilograme. Ko cinka zmanjka, se začne korozija na vseh kovinah. Odtoki in dotoki vode, merilne neprave, propeler, krmilo,...

Nimam ladje, niti čolna, še plavutk ne. Sem pa delal morske stvari za druge.

Jur

[Sergej]

Ja Jur! Pri cisterni pa lahko daš še A-meter, da vidiš, kdaj je cink odneslo.

Pri tem sušenju meni še vedno ne gre vse skupaj. Če pustiva ob strani porabljeno energijo, mi je nesmiselno še to, da izmenično napetost transformiraš, usmeriš in jo potem nazaj razsmeriš. Zakaj se recimo enostavno ne 'pricini' na 48V/50Hz?

[jur]

Eletroliza in podobni pojavi/efekti potrebujejo istosmerno napetost. Pri izmenični napetosti se pri elektrolizi na elektrodah skoraj ne pojavi plin, torej ne deluje. Zgleda tako, kot da bi vodik in kisik takoj zreagirala nazaj v vodo, ko izmenična napetost zamenja predznak. Električni tok pa vseeno teče, tako da nekakšna reakcija dejansko poteka.

Jur

[lucca brassi]

Pri izmenični napetosti tako zadevo obravnavaš kot

Xc=-1/wC ; Z= Rc+Xc ; U=I*Z ; u=i*z*sin(wt)

Pride do kapacitivnega segrevanja. Sem prav napisal?