www.elektronik.si

[Drago_G]

Pozdravljeni!

Po dolgem odlašanju sem začel z načrtovanjem (bolje rečeno predelavo drugega projekta) laboratorijskega usmernika št. 2, ker mi prvi ne zadošča več. Ob iskanju primernega in ne prezahtevnega projekta na internetu, sem našel pravega.

Edina stvar, ki me pri projektu moti, je da avtor ni predvidel vgradnje varovalke. Sam pa hočem poskrbeti za varnost, kot se spodobi, zato bi vgradil varovalko. Problem pa nastane, ker o izbiri pravilne premalo vem.

1. Lokacija varovalke:
Usmernik bo tipični linearni usmernik s toroidnim transformatorjem 230V/ 2x12V. Zaenkrat bo ostal stari toroid moči 50 VA, kasneje pa ga bom zamenjal z močnejšim (80 VA ali 100 VA, več ne bo šlo, saj ne bo mogel biti izkoriščen). Pri mnogih projektih sem videl vgradnjo varovalke na sekundarnem delu, torej za transformatorjem. Meni osebno pa se zdi pametneje vgraditi varovalko takoj na začetku (euro konektor z varovalko), da pokrijem tudi morebitni kratek stik na toroidu. Kakšne so izkušnje drugih s to tematiko? Podvajanje varovalke na primarnem in sekundarnem delu je najbrž brezveze?

2. Dimenzioniranje varovalke:
Uporabiti sem nameraval varovalke 5x20 (valjčne), 250V. Zdijo se mi bolj uporabljene kot varovalke MINI. Kakšno je mnenje glede izbire?

Naslednji problem je hitrost varovalk. Na voljo so hitre, srednje in počasne. Toroidi imajo kar lepe vklopne tokove, torej bi najbrž s hitrimi imel kar lepe težave? Naj izberem počasne?

Ter seveda glavni problem, amperaža varovalk. Ter kako jo izračunati, da ne bo težav z lažnimi izklopi (ob zagonu,...) ter kakšnih neprijetnosti (izklopov hišnih varovalk ali še kaj hujšega)?
Usmernik je po načrtih namenjen izhodnemu toku do 3A, toda z obstoječim toroidom moči 50 VA tega toka ne bom dosegel. Po izračunih po formulah dobljenih na internetu (upam, da so prave), imam sekundarni tok toroida 50 VA/ (2*12 V)= 2,08 A. Razmerje ovojev je 230V /24 V = 9,58:1. Torej bi bil primarni maksimalni tok toroida enak sekundarnemu toku toroida/razmerje ovojev. Torej 2,08/ 9,58 = 0,217 A, torej 217 mA. Najbližja varovalka, zaokroženo navzgor je 250 mA. Toda ali bo dovolj, glede na neupoštevanje magnetilnega toka toroida, vklopnih tokov,...? Verjetno ne in lahko dam močnejšo varovalko? Toda koliko močno, da ne bo prej kaj drugega odpovedalo kot varovalka? 0,4 A, 0.5 A?

V tem primeru je toroid najšibkejša točka, tako da prilagajam varovalko toku skozi toroid. V primeru močnejšega toroida (80 VA oz. 100 VA) bi vse skupaj seveda prilagodil novi najšibkejši točki, torej končni zmogljivosti napajalnika (3A) na izhodu, preslikano na vhod. Seveda ima usmernik zaščito pred preobremenitvijo in kratkim stikom izvedeno že v vezju, toda varnosti ni nikoli premalo. Varovalke pa so prepoceni in predragocene, da bi jih ignoriral.


Kako torej mojstri načrtovanja upoštevate dimenzioniranje varovalk v svojih projektih?

Hvala za odgovore

[VolkD]

Večino tega si itak že sam napisal. Omenim naj le še eno podrobnost. Toroidni transformator ima, kot si že sam ugotovil velike zagonske tokove, kar te po svoje omejuje z vrednostjo varovalke, če jo skušaš postaviti na dovolj nizko vednost.
Če se ti recimo zgodi na primer preboj izolacije med ohišjem tranzistorja in ohišja, potem te ta način postavitve varovalke ne bo varoval pred požarom. Zakaj ne ? Zato, ker bo transformator skoraj v stiku ( kakšen merilni upor bo vmes, pa dve diodi greatz-a). Glede na moč transformatorja se sekundarni tok ne bo dovolj dvignil, da bi varovalka odletela, transformator pa se bo krepko pregreval.

Varovalka takoj na sekundarju transformatorja je torej tudi smiselna. Predimenzioniran upor za meritev toka, v takem primeru prej škoduje kot koristi. Če je ravno dovolj močan, bo v tem primeru po funkciji nadamestil varovalko.

[potepenc]

Darko, tisti transformator, ki pri napakah, ki si jih naštel, ne bo potegnil dovolj toka za uničenje varovalke, tudi pri vklopu ne bo potegnil omembe vrednega zagonskega toka, zato z lahkoto uporabiš šibkejšo varovalko.

Mehki zagon transformatorja odpravi težave zaradi prevelikega zagonskega toka. Rele, ki bo preklaplja predupor na primarju ima lahko več kontaktov ali pa uporabimo več kot en rele, da lahko z dodatnimi kontakti zakasnimo vklop izhodnega dela usmernika, da mehki zagon v miru opravi svojo nalogo.

Seveda ne škodi varovalka tudi na sekundarju, lahko tudi kasneje v vezju usmernika.

Ko sta že predvidela toliko napak in ugotovila, da navadna varovalka ne zmore zaščititi pred požarom, sta preprosto pozabila na termične varovalke.

Termične varovalke so pogosto vgrajene v transformatorje. Prav te varovalke nekateri domači mojstri kar prevežejo, ko dobijo v popravilo napravo, ki ne deluje zaradi prekinjene termične varovalke. Ja, rešitev je hitra in preprosta, s tem pa se očitno ne zavedajo, da je moral biti en vzrok za odpoved. Kadar dobim v popravilo kakšen ojačevalnik in ugotovim, da je prekinjena termična varovalka na primarju, jo nadomestim z drugo, res jo ne morem zmontirat v navitje, kot je v originalu, jo pa porinem v špranjo med jedro in navitje ali bolj na vrh, če ne gre drugače. Temperaturo varovalke izberem glede na način montaže, če je montirana površinsko, izberem vsaj za 10 stopinj C nižjo temperaturo.

Darko, omenjaš pravilno izbran upor za meritev toka, tukaj se popolnoma strinjam s tabo. Pri šibkejših usmernikih je lahko ta upor precej šibak in bo pravilno izbran tudi brez večjega pregrevanja pregorel, kaj pa pri močnejših? Pri močnejših usmernikih bo upor za meritev toka bolj robusten in bo preden pregori, moral doseči kar konkretno temperaturo, zato ga prav tako lahko ščitimo s termično varovalko.

Za večjo varnost lahko pri usmerniku uporabimo več termičnih varovalk, ki bodo nameščene v neposredni bližini elementov, ki se grejejo, pregrevajo in tistih, za katere se ve, da se v primeru napake začnejo pregrevati. Vezava več termičnih varovalk je lahko različna, lahko so vse skupaj povezane v serijo, skoznje pa teče primarni tok.

[VolkD]

[protoncek]

Samo kot informacija: dva 250VA toroida, vključena obenem na 230V brez soft-start vezja, sekundar v zraku (torej brez bremena) z lahkoto vržeta ven avtomatsko varovalko B10. Pa je največji tok pod polnim bremenom ranga 2A.

Ampak jaz sem spet "pameten" brez potrebe, kajne potepenc?

[Drago_G]

Torej o kakšnih tokovih pri vklopu toroida govorimo. Oziroma kakšen rang glede na maksimalni tok primarja moramo upoštevati? x2, x3, več?

[BluPhenix]

B10 Ja, C10 pa ne. Treba pravilno izbrati tudi hitrost varovalke, ne le tok ...

Pri toroidu pač uporabiš T varovalke in načeloma (če le ni res premajhna), bo vse ok.

[protoncek]

Seveda, varovalka je nalašč taka, ker ščiti delovni pult...
ampak toroid naj bi v neki napravi imel svojo varovalko, in ta naj pri 500VA toroidu ne bi bila ravno ranga 10A....vsaj po mojem mnenju. Zato jaz pri vejih močeh raje naredim soft start vezje, pa je problem rešen.

[hanzek1]

Potegne 7x večji tok, kot je dekleriran.

[protoncek]

Hm...dva toroida po 275VA, varovalka B10A, brez soft starta ob zagonu vrže ven preden pomisliš reči keks. Skupna moč je torej 550VA, kar ti da recimo dobra dva ampera če je polno obremenjen. Krat sedem je potem ranga 14A...nope, po moje bo kar več kot 7x...

[Energetik-m]

Če imaš srečo in ga vključiš ko bo napetost na nuli, bo to krat 20 do 50, odvisno kako trdo omrežje imaš spredaj.

[hanzek1]

To, da potegne 7x večji tok sem ukradel iz ene spletne strani, kjer je bilo predstavljeno vezje za soft start.