www.elektronik.si

[71GA]

Pozdravljeni, sem ravno diplomiral iz programiranja ARM9 mikrokrmilnikov v OS Linux.
Če koga zanima je diplomsko delo dosegljivo na moji spletni strani. Klik!

Navsezadnje ste mi tudi vi pomagali...

Delo bi rad nadaljeval in se ponujam za status MR, če kdo ponudi =)

[vpeter]

Lepo napisano. Čestitam.

So me pa zmotili določeni izrazi. Recimo od kdaj se za stack/sklad uporablja izraz kupček?

[nakamichi]

Čestitke,

eno vprašanje, a to je uspelo it skozi 99 strani prezentacije v 15ih minutah?

L.P.,
Miha

[Slowfly]

[_Mitto_]

Mogoče je tema celo bolj za pod Linux kot ARM arhitekturo

Čestitke, sicer se lahko tudi manjše ARMe lahko normalno v Linuxu programira.

A samo meni ne delajo slike predstavitve, al še komu?
Predstavitev v Preziju si izdelal online?

[mujo]

Čestitke na diplomiranju!

Predstavitev mi je všeč - izgleda pregledna in se vidi, da si nekaj truda vložil.
Koliko časa pa je trajala predstavitev? In praktično predstavitev si tudi imel? Moj zagovor je bil: hitro teorija; hitro predstavitev praktičnega dela; lepo počasi predstavitev rezultatov. Vse skupaj manj kot 15 min.

Diploma mi je tudi všeč - lepo je videti, da nekdo dela v Latexu (jaz žal za svojo diplomo nisem imel časa, da bi jo naredil v njem)
Je pa diploma lep "how to" linux + arm.

Za prevode angleških fraz je uporaben islovar. Ni ravno praktično si izmišljati lastnih prevodov. Slovenski prevoz za "byte" je zlog.

Me je pa zmotilo tvoje mnenje o neuporabnosti/zastarelosti 8-bitnikov.
Žal se tukaj ne strinjam s teboj. 8-bitniki so zelo primerni za učenje - saj so zelo enostavni.
Samo primerjaj kaj vse moraš narediti, da na ARM-u vklopiš LED, ali pa da isto narediš z AVR.
Mi smo pri učenju uporabljali polno različnih platform (Motorola 68000 - asembler; AVR - C; ARM Cortex M3 - C; MSP340; ...). Sošolci so se seveda jokali zakaj uporabljamo prastaro Motorolo 68000. Ampak odgovor je čisto preprost - procesor je preprost. Arhitektura je šolska. In je tudi zelo luštna za učenje.

Konec koncev - arhitektura sploh ni važna. Če se nekdo nauči programirati AVR in razume kaj počne potem bo tudi vedel ARM. Nekako mi pa ne diši, da bi nekdo z malo znanja vgrajenih sistemov začel programirati ARM-e. Že sam pogled na dokumentacijo je odbijajoč.

Žal je potem tukaj še faktor lenobe in nezainteresiranosti študentov (dijakov). Tisti ki nima interesa ne bo odnesel ne od ARM ne od AVR nič (ali česar koli če smo že pri tem). To sem žal videl v srednji šoli, in na fakulteti. Ampak to je težava šolskega sistema.

Konec koncev pa potem pridemo do tega, da nihče več ne pazi kako piše kodo (ker se ni poglobil v periferijo/procesor). Pri tem pa dobimo neoptimizirano kodo, ki za normalno delovanje potrebuje močan procesor z še hitrejšo uro. Potem elektroniki nismo nič več kot računalničarji, ki vemo skupaj povezati periferijo z mikrokontrolerjem.

[vmalhar]

Mislim, da smo kupček rekli heap-u in ne skladu. Vsaj tako se spomnim iz fax-a.

[Waldo]

[MarkoM]

[71GA]

Hvala za komentarje. Spletno različico diplome bom še dodatno popravil - @mujo nisem vedel za islovar a bo prišel prav. Upam pa, da bo kdo našel uporabno vrednost mojega diplomskega dela.

Sem še stari program in za predstavitev sem imel 30 min. Nekaj slajdov sem izpustil - Prezi omogoča da zagrabite slider in ga premaknete na točno določeni slajd.

Diplomsko delo je že v polnem zagonu - na naši srednji šoli že nabavljamo razvojne komplete in bomo prešli na ARM. Zaenkrat izvajamo le krožek "Linux in ARM".

Glede 8-bitnikov. Se ne strinjam, da so primernejši za učenje. Učence/študente ne smemo crkljati in jih moramo "zbombardirati" s C in ARM 32-bitniki. Morajo dobiti občutek o tem kako velika zadeva je MCU (oz. sploh ni v kolikor se je lotite pravilno - bistveno je, da se naučijo brati uporabniške priročnike, da je njihovo znanje prenosljivo na druge MCU).

V kolikor študentov ne "zbombardiramo" ti ostanejo pri programiranju mcu v BASIC, kjer ja največja stopnja znanja, ki jo lahko dosežejo "uporaba ukazov definiranih v predhodno napisanih knjižnicah".
Ukazov ne razumejo kot funkcijo in se ne zavedajo, kateri registri in kako so uporabljeni (been there done that). Dobimo black box sistem. Na fakulteti moramo delati za tistih 5% najboljših študentov in se dobesedno ne ozirati na ostale, če želimo biti v špici... Ko bo tistih 5% dovolj zraslo bodo pa že ostale potegnili za sabo (seveda, če jih ne bomo spustili v tujino).

[BluPhenix]

Najprej čestitke ob diplomi.

Je pa treba nekaj razčistit. Linux in gcc nista čisto brez stroškov, če sta nepravilno uporabljena lahko postaneta tudi precej draga. Ne vem kako je razloženo v diplomi, večina tuje literature pa se najprej potrudi da vsaj nekoliko razčisti odprtokodne licence, tako da nekdo, ki s temi orodji dela ve v kaj se spušča. Če lastnik podjetja ne ve točno kako te stvari tečejo je zelo fino, da inženir, ki predlaga uporabo teh orodij ve za kaj se gre in o tem informira svojega delodajalca.

Popravek: najprej sem mislil, daje govora o programiranju v embedded linux, kjer so zgoraj opisane stvari še bolj pomembne, ampak ne škodi če ostane

Zadeve s stroški tudi niso tako enostavne. Kot razvojnik (podjetje) je marsikaj lahko pomembnejše od tega, koliko stanejo windows, ko se odločaš katera orodja boš uporabil. Kar zgleda na prvo žogo poceni ali celo brezplačno lahko na dolgi rok privleče s seboj kar nekaj nepredvidenih stroškov.

Glede slidov. Res, da ima moja diploma že nekaj let, ampak takrat niso učili o tem: Število bitov pove koliko niti oz. vhodov lahko MCPU sprocesira v enem procesnem ciklu. Mogoče jaz ne dobro razumem kaj si hotel povedati, ker meni stavek deluje precej nesmiselno. Predvsem kombiniranje niti (threads) z vhodi in povezovanje bitov in procesnih ciklov mi ni jasno. Kolikor se jaz spomnem, se je včasih bitnost MCUja nanašala na širino naslovnega vodila, ne vem, lahko da je sedaj drugače. Tudi stavek o povezavi večjega števila vhodov z zmogljivejšim MCUjem ni prav posrečen. 4x več ukazov v isti časovni enoti navadno sprocesira 4x hitrejši procesor (z isto arhitekturo). Nisem prepričan, da je hitrost procesiranja odvisna od bitnosti ...

Embedded system se prevaja v vgrajeni sistem (ne vdelani). Stack je sklad (ne kupček) Kaj so kljukice in križci pri opisu ploščice?

Vzameš en BeagleBone kot razvojni sistem in prišparaš še za marsikaj drugega

Kar se pa tiče bombardiranja s Cjem in 32-bitniki. Tu se strinjam s predhodniki, nekdo ki se misli programiranja embedded sistemov je dobro, da ima razčiščene pojme o osnovah. C tudi ni vsemogočen, saj je tudi tvoja startup skripta spisana v asemblerju (in ne Cju).

Na to:

[71GA]

Diploma ni namenjena inženirjem. Inženir bi raje dal 800€, kupil kvaliteten IAR IDE, se sploh ne ukvarjal z razvojno verigo in se raje bolj posvetil driverjem. IDE od IAR, KEIL in drugi itak vse sami naredijo - samo procesor je potrebno izbrati...

Diploma je namenjena šolstvu, kjer ogromno privarčujemo, če nam ni potrebno kupovati Windows licenc. 800€ + 90€ za Windows na računalnik je v šoli out of the question. Še posebej, če bi radi opremili vsaj 2 računalnici. Nemci razmišljajo v pravi smeri - poglejte si o projektu München, kjer so z Linux privarčevali goro denarja. Poleg tega so Windows odpisali za vedno...

Lepo bi bilo, če bi še mi kaj naredili v tej smeri in ne samo jokcali, kako smo do kolen v krizi...

Da odgovorim na vprašanje. Diploma je bila narejena na Pedagoški fakulteti, Univerza v Ljubljani, smer fizika in tehnika.

[mujo]

[vpeter]

[71GA]

Na ŠC Kranj uvajamo Linux. Preko Linuxa poučujemo operacijske sisteme. V Windowsu nikoli nismo mogli odpreti datotek in pogledati, kako karkoli deluje - posledično ni bilo mogoče poučevati operacijskih sistemov. Uporabljamo kar Arch Linux.

Poleg tega pri elektro praksi uporabljamo EAGLE in Qelectrotech (v Linuxih), s pomočjo katerih projektiramo sheme / PCB na področju elektronike in inštalacij. Dijaki nato poročila oddajajo v predhodno izdelani latex predlogi, ki sem jo napisal sam in je dosegljiva tukaj. Zakaj latex? Razloga sta dva. Tudi elektrotehniki imajo predmet računalništvo, kjer pod učnimi cilji najdemo logične urejevalnike in zadeva je odlična za razvijanje programerskega načina mišljenja. Poleg tega jim LATeX vsaj delno prepreči, da bi spreminjali obliko, ki jo predpišemo mi.

Glede tega koliko dijakov si doma naloži Linuxe. Odgovor je: "Vse več." In to spodbujamo z revijami, ki smo jih naročili letos. Bolje, da si doma nalagajo prostodostopne OS in programe kot pa piratsko lastniško programsko opremo. Kaj ne mislite tako? Meni se ne zdi etično učence siliti v nakup lastniške piratske opreme, če je zunaj zastonjska alternativa. Poleg tega le tako omogočimo enake možnosti in naš selekcijski aparat deluje bolj pravično... Piratiziranje se praviloma kaznuje z zaporno kaznijo in prosta programska oprema učencem omogoči, da lažje odprejo SP (manj začetnih stroškov in za silo gre... vsaj dokler si niso zmožni kupiti kake dražje lastniške prog. op.).

Nedopustno se mi zdi, da učitelji na nekaterih šolah uporabljajo piratsko opremo!

Imamo že nekaj projektov, kjer so dijaki na Linuxih programirali Raspbery PI.