www.elektronik.si

[šime]

Do sedaj sem prišel do rezultata s testiranji, kar pa je zamudno in drago, če se ušteješ. Sedaj bi to rad izračunal.
Verjamem, da obstaja formula za izračun, le da je jaz do sedaj nisem našel. Priznam, da je v 'prehudih' knjigah nisem iskal, ker sme na elektro področju končal le poklicno šolo.

Problem: Določitev prave izmenične napotosti sekundarja, da dobim zares gladko enosmerno napetost 9V, pri tem pa, da se mi LM338 ne pregreva. Kakšno kapacitivnost kondenzatorjev potrebujem, da pri plni obremenitvi (recimo 4-5A) ne bo prišlo do bruma (negladke napetosti)?

Kupil sem 9V toroid (100VA), sedaj pa vidim, da je napetost prenizka. Dodal bom potrebno število navojev in da nebi preveč eksperimentiral, bi mi bil zelo dobrodošel nasvet oziroma preprosta formula za približen izračun, koliko višja mora biti izmenična napetost, da dobim gladko enosmerno napetost.

V izogib nesporazumom (ki so že bili) prilagam skico.

Kakšna napetost naj bo na usmerniku in kondenzatorjih, da pri recimo 5A dobim 9,5V (na skici U2), ter kakšni naj bodo kondenzatorji?
Se da to izračunat?

Formula, ki sem jo dobil ( enosmerna = (izmenicna * SQRT(2)) - padec_na_diodah ) ne upošteva niti toka niti kondenzatorjev.

Najlepša hvala za pomoč.

[gumby]

Ne boš verjel, ampak SPICE je namenjen ravno za taka igračkanja...

[igo]

Kondenzator se polni, dokler je usmerjena sinusna napetost višja od napetosti na njem. To pomeni, da se začne polniti le malo pred vrhom sinusoide, neha pa takoj za njim. Posledično diode čutijo precejšnje tokovne impulze.

Kondenzator s kapacitivnostjo [F=A*s/V] se prazni s tokom [A] in v času [s] mu napetost [V] upade.

Čas praznjenja je sicer odvisen od tega, do katere napetosti se je prejšnjič izpraznil konenzator, a ne more biti daljši od 10ms.
Naj bo 8ms ali 0,008s.
Naj bo tok praznjenja 1A.
Naj bo kapacitivnost 1000uF ali 0,001[A*s/V]

0,008[s] * 1[A] = 0,008[A*s] Toliko naboja vsakič odteče iz kondenzatorja. Da se napetost sesede za 1V pa zadostuje že 0,001[A*s]. Odteka pa 8-krat več. Predpostavili smo konstanten tok, torej napetost upada linearno.
dU =sprememba napetosti
dt =sprememba časa (pretečen čas)
dU=I*dt/C=1[A] * 0,008[s] / 0,001[A*s/V] = 8[V]
Napetost torej upade za 8V.

Če uporabiš večji kondenzator, upade manj, pri večjem toku pa več.

[laura]

Če rabiš res "gladko" napetost 9,5V/5A na izhodu z LM338 potem rabiš trafo 15V/6A in 6,8mF elektrolit.

[šime]

Ja, rabim "res gladko" napetost, ker gre napajalnik v rek z analognimi akustičnimi napravami.

Vsem najlepša hvala za koristne - uporabne odgovore. Še posebaj pa Igorju, ki je vedel, kako razložiti, da razume tudi ne preveč šolan človek.
Hvala

[tilz0R]

Laura, 15V * sqrt(2) - 2 * 0.7V = 19.8V enosmerne napetosti.
To je rahlo veliko. Če daš kondenzatorje 2000uF/A je nižja napetost čist možna.

PS: padec na LM je 19.8-9.5 = 10.3V, pri I = 5A to nanese P = 51.5W.
To pa vseeno ni tako zanemarljivo

[laura]

No res sem malo pretiral-saj vem za izračun. Pod 12 V pa ne bi šel zaradi padca na diodah in obvezne napetosti na LM-u.
Je pa tudi res da tistih 19.8V ni konstanta ampak se nekaj sesede pri obremenitvi 5A.
Pa včasih smo dajali 1mF/A, zdaj pa že 2?

[EL 34]

Jaz imam doma stare ameriške napajalnike za 15V,5A, kjer so uporabili Elko 23000uF in napetost 18V. Stabilizator je narejen s LM723 in 3x2N3055. Glede na nizke cene elko mislim, da nima smisla preveč komplicirati. Vzemi 4000uF na 1A ter izmenično napetost 20% večjo od izhodne in ne bo težav.

Lp

[šime]

[šime]

Zakaj vprašanja in kaj je ratalo tudi z vašo pomočjo - na fotografiji.
Na napajalnik je priključeno več analognih naprav (filtri, efekti, ...), ki so vse po vrsti občutljive na napajanje - negladko napetost - brum.

Bi pa z vami delil še neprijetno (in drago) izkušnjo, ker se je ceneje učiti na tujih napakah.
Ker ima napajalnik 10 ločenih izhodov - vsakega posebaj krmilijo LM317, LM350 oziroma LM338 (da si uporabnik lahko sam nastavi napetost za vsak izhod posebaj), sem želel privarčevati in naročil elemente preko Ebay s Kitajske.

Niti eden od testiranih elementov ni 'preživel' testa na kratki stik. Najhuje pri odpovedi pa je to, da je element potem spustil polno napetost (prebil). Tako sem bil primoran zamenjati vse z elementi, ki sem jih dobavil od Slo. dobavitelja. No, pri teh pa zaščita proti kratkemu stiku deluje OK.

Če še kdo nabavlja poceni robo: nujno je treba izmerit in 100% stestirat vsak element posebaj pred vgradjno, da je škoda manjša!

LP