www.elektronik.si

[Sokrat]

[Glitch]

Khm...

Se enkrat, pa upostevam se napako upornosti. Vhodna impedanca AD je vecja 1000 ohmov.

Standardna lestvica (1000, 2000, 3900, 8200) in zaokrozeno na 4 decimalke. Za 1500 sem res malce prehiteval.

Vse tipke:
- 2,1535 V
R4 odprt:
- 2,1028 V

Napaka pri R4 (namesto 8200 dam 9100, kar znese 12% razlike !!!)
Vse tipke:
- 2,1487 V

Worst case razlika je tako: 0,0459 V

10 bitni AD z odbitima spodnjima bitoma ima resolucijo ca. 13mV. Mar se ti ne zdi, da je tudi ob taki drasticni spremembi upornosti dovolj za detekcijo spremembe. Saj misliva enako in ne zahtevava absolutne tocnosti ampak rezultate znotraj nekih vrednosti, ki za 12% spremembo enega upora plesejo znotraj 4 bitov (dva odbita plus dva za spremembo upornosti)?

Kot sem rekel, ce 10 bitni AD z omejeno resolucijo na 8 bitov ni zmozen takih meritev in da smo se bolj prepricani, z dodatnim povprecenjem rezultatov, pa ...

[Glitch]

[Sokrat]

To je bila premisa, postavljena na vrhu teme (ne gre za hipoteticne modele fizike za osnovno solo, ki naj bi delovala na papirju, ampak delujoco izvedbo, ki naj bi funkcionirala v praksi - vsaj tako sem jaz razumel vprasanje). Ce ponudis resitev, tako premiso implicitno sprejmes, mar ne ?

Poanta mojih pripomb je v tem, da namesto dveh bitov odmeta (od 8-bitnega odcitka) dobis z vrednostmi uporov blizje idealnim tudi precej boljsi odcitek (ranga manj kot 1 bit). Napako uvedes tako z vrednostmi, ki so ze vnaprej razlicne od idealnih, potem pa se z razlicno napako med serijami uporov (za kar bi sicer moral opraviti matching). Tako prihranjeno dodatno locljivost lahko uporabis za kontrolo in/ali odpravo napak, do katerih bo zaradi prej omenjenih vplivov prihajalo.

[jur]

Upore vrednosti 1 2 4 8..... se da lepo sestaviti iz normalnih vrednosti, vezano v serijo (dva upora). Na vezju ali na ceni se dodaten upor po bitu skoraj ne pozna.

2k= 1k +1k
4k= 2k2 + 1k8
8k= 4k7 + 3k3
16k= 15k+1k
32k= 22k+10k
in tako naprej

Jur

[Glitch]

Sokrat, ce bi dobro prebral sporocila v tej temi bi videl:
- prva shematika je slaba, kaj slaba, popolnoma napacna, zato sem podal pravilno, nesmiselno se je pogovarjati o napacni shematiki,
- vezje deluje tudi z razlicno kombinacijo pritiskov,
- neobcutljiva na tolerance uporov, celo vec, dovoljuje upornosti izven toleranc
- podal sem standardne upornosti,
- 2 bita odbijes od 10 bitov in ne 8 bitov (v zadnjem sporocilu si napisal "namesto dveh bitov odmeta (od 8 bitnega odcitka). Ta odbitek je posledica predpostavke, da je 10bitni AD bolj slabe sorte in sumi v rangu 2 bitov (to se da resiti s kaksnim povprecenjem, ampak ok).


Se enkrat sem preveril razporeditev uporov, ki ima z R5 = 1000 nelinearno karakteristiko. Z zmanjsanjem R5 (recimo 150 ohmov), karakteristika postane linearna (prej mocno nelinearni potek), zmanjsa se tudi vpliv vhodne impedance AD pretvornika in suma. Amplitude so res majhne glede na mozen razpolozljiv obseg, vendar popolnoma v okviru merljivosti, saj je korak med pritiski bolj nedvoumno locljiv.

[GJ]

No saj ni tako hudo...
Če primerjamo obe vezji hitro vidimo pri čem smo:

R-2R je linearna in ima resolucijo pri 4 tipkah 1/16, torej en korak je 6.25% merilnega območja.
Druga verzija pa, če upoštevamo zaradi nelinearnosti najslabšo kombinacijo (51mV) ima zaradi nelinearnosti najmanjši korak le 1.5% merilnega območja.

Pri R-2R verziji preprosto vzamemo le prve 4 bite meritve ADCja in dobimo kombinacijo! Pri drugi verzijo pa moramo narediti tabelo s 17 vrednostimi in rezultat primerjati glede na vrednosti v tabeli (računanje je preveč zamudno).

Če upoštevamo toleranco uporov teoretično izgubimo še 0.5% merilnega območja. Upoštevati moramo še morebitno spremembo upornosti pri spajkanju, staranje, napako ADCja, temperaturno odvisnost, motnje...

Doma na mizi obe verziji seveda delujeta. Pa vendar je vezje R-2R veliko bolj zanesljivo. Če bi sedaj naredili 1000 enih in drugih vezij in spremljali njihovo zgodovino bi hitro videli razliko v realnem zivljenju. Recimo, da imaš takšno tasteturo zelo veliko v rokah, tako kot TV daljinec. Prah, umazanija in pot z dlani bi imela veliko večji vpliv na samo delovanje.

Moj zaključek je, da ne bi uporabil niti ene niti druge variante vezja, temveč bi rajši uporabil mikrokontroller z večjim številom nogic.

LP GJ

[igor_k]

[Sokrat]

Jur: tvoje stevilo uporov je priblizno enako R-2R, tezava s toleranco pa ostane.

Glitch: nisva se razumela - ti vrzes stran od 10-bitnega odcitka 4 spodnje bite (oz. 2 od osmih), ker namerno uvedes tako veliko napako z izbiro komponent.

Kakorkoli ze ... si zmagal, ti kar naredi po svoje.

[Silvo]

[GJ]

[Silvo]

[Silvo]

Prilagam še del sheme enega montitorja na katerga sem naletel pred časom, ter je imel na zelo podoben način rešeno komunikacijo med tipkami ter CPU.

[GJ]