www.elektronik.si

[mcnaget]

Pozdravljeni ,

prosim vas za pomoč , dva axialna kondenzatorja solen 47uf 630vdc imam vezana zaporedno , pa me zanima kakšna je skupna voltaža teh dveh kondenzatorjev v tej vezavi ali je enaka samo enemu torej 630vdc in kako bi v tem primeru lahko iz obeh dobil 1200vdc.

Hvala za vašo pomoč

lpz

[jerjur]

Pri zaporedni vezavi se napetost podvoji, kapaciteta pa razpolovi.

[mcnaget]

[GUMY]

Imaš samo še 23,5uF

[Ivan2]

47 uF se razpolovi.

Obenem je potrebno biti previden pri delitvi napetosti na oba kondenzatorja, saj njuna notranja upornost nikoli ni povsem enaka, da bo dobili na vsakem ravno polovico priključene napetosti. Včasih pomaga, da damo vzporedno k vsakemu kondenzatorju (če sta vezana zaporedno) še po en upor velike vrednosti (v rangu več M ohm). Sicer nas lahko zadeva preseneti s prebojem (čeprav je navidez vse v redu). Ivan

[mcnaget]

[aly]

Pri tej upornosti ti bo upor kuril 2W toplote, kar ni ravno uporabno.

[Ivan2]

Če gre za polipropilenske kondenzatorje (kot vidim na "google"), bi bila vrednost uporov nekje med 4.7 do 10Mohm mogoče (brez ostalih podatkov) v redu rešitev. Ivan

[mcnaget]

Hvala vsem za odgovore.

lpz

[VolkD]

Relativno dobra napetostna zaščita kondenzatorjev, ki so vezani v serijo so varistorji. Je pa pri tem treba paziti, da napetost ne preseže skupne napetosti obeh v serijo vezanih varistorjev.

[GUMY]

Ne vidim ravno povezavo med notranjo (serijsko, oz. ESR?) upornostjo in delitvijo napetosti. Enosmerna napetost se razdeli v razmerju kapacitivnosti. Pri kapacitivnostij pa je lahko pri elektrolitih hitro 20% ali več razlike.

[Ivan2]

Pri serijski vezavi dveh idealnih kondenzatorjev se enosmerna napetost porazdeli v odvisnosti od kapacitivnsoti (tisti kondenzator, ki ima manjšo kapacitivnsot prevzame večjo napetost). Če sta kapacitivnsoti enaki, pa si deli vsak polovico napetosti.

Ko imamo realne kondenzatorje pa ti pri enosmerni priključeni napetosti prepuščajo (zaradi neidealnosti dielektrika) še nek dodaten enosmerni tok zaradi katerega se naboji na ploščah kondenzatorjev (stacionarno stanje) prerazporedijo tako, da sledijo napetosti, ki jo da "delilnik" napetosti na obeh notranjih upornostih dielektrika. Tisti kondenzator, ki prepušča manjši ensosmerni tok bo prevzel večjo enosmerno napetost in obratno. Četudi sta kondenzatorja iz enakega osnovnega materiala, lahko pride do znatnih razlik. Če sedaj damo paralelno vsakemu kondenzatorju zunanji upor, ki je vsaj nekajkrat manjši od upornosti dielektrika pri dani ensomerni napetosti (v praksi vzamemo npr. upore, ki so še normalno dobavljivi, npr. 10 M ohm, za večje napetosti pa raje take za večjo moč, ker so večji in bolj odporni pred prebojem ali "plazečimi" tokovi), se enosmerna napetost porazdeli kot to zlasti diktirata zunanja upora. Npr. v danem primeru imamo dva "enaka" kondenzatorja, ki jima damo paralelno dva enaka upora. Zato se priključena napetost dosti bolj enako, predvsem pa kontrolirano porazdeli na oba kondenzatorja. Opisano velja le za enosmerne signale (stacionarno stanje).

Za izmenične signale je zadeva "enostavnejša". Razmerje napetosti na obeh kondenzatorjih določata le vrednsoti obeh kapacitivnosti.

Če imamo dva enaka kondenzatorje v serijski vezavi in ju skupaj ne obremenimo več, kot je dovoljena (nazivna) enosmerna napetost enega od kondenzatorjev takih uporov ni potrebno dodajati. Prav tako ni potrebno dodajati nobenih uporov, če imamo dva kondenzatorja vezana zaporedno in sta priključena le na izmenično napetost.

Dogajanje v dielektrikih v "enosmernih" razmerah je dosti bolj pestro, kot sem poenostavljeno opisal zgoraj, a za običajno praktično uporabo najbrž čisto zadošča.

Na "googlu" sem (na hitro) našel nekaj malega o tem na povezavi tukaj (glej "Series capacitors"). Ivan

[GUMY]

Ja, Ok. Problem je "leakage current".