www.elektronik.si

[jozede]

Glede ozemlitve tega Grundinga.
V tvojem prvem postu tretja slika je povsem jasno vidno, da je zaščitni ukrep pred previsoko napetostjo dotika dvojna izolacija. Na zadnji strani je dvojni kvadrat, ta ima ta pomen, taki aparati ne potrebujejo ozemljilnega vodnika zaradi zaščite pred previsoko napetjo na ohišju aparata.
Pazi, ker je aparat star in je bilo že posegano v notranjost, je smiselno preverit, če je okrog mrežnega priključka vse tako kot mora biti. Shemo že imaš in preveri po shemi, če je vse kot je bilo, ko je bil aparat nov.
Možno je, da je kapacitivnost navitja proti ohišju tolikšna, da je to v tvojem primeru že opazno, ali pa da je izolacija slaba.
Najprej preveri z megaohmetrom izolacijo med ohišjem in navitjem transformatorja.
Naslednje lahko preveriš: aparat vključi in prižgi ter pomeri napetost z izmeničnim voltmetrom (200V območje bo verjetno OK) med ohišjem in ozemljitvenim kontaktom v šukovtičnici. Isto naredi še enkrat ampak vtikač obrni. V položaju, ko je najmanjša napetost na ohišju, je tudi najprimernejši za poslušanje glasbe – takrat je vpliv omrežja najmanjši na zvok

[urby]

Izvedel sem meritvi, ki si ju predlagal:

-Upornost med primarjem in ohišjem je neskončna
-Upornost med sponkami sekundarja 1A - 10 in 1A - 9 ter ohišjem je 9,7 mega ohma
-Upornost med sponkami sekundarja 1A od 1 do 8 ter ohišjem ne dosega vrednosti mega ohmov

Okrog mrežnega priključka še nisem preverjal.

Se da iz teh meritev videti v katerem grmu bi tičal zajec?

[jozede]

Sem na shemi opazil, da je masa pri Phono 2 "Masse Schraube" na shemi povezana na ohišje vse audio mase pa so povezane na ohišje le s kondenzatorjem 10nF. Če je temu tako – če nisem kaj spregledal, bi morala biti tu tudi upornost neskončno velika.
"Upornost med sponkami sekundarja 1A od 1 do 8 ter ohišjem ne dosega vrednosti mega ohmov" Od vsakega navitja na tem delu je en konec povezan na maso na vezju to pomeni praktično, da so vsa ta navitja povezana z maso na vezju in preko 10nF povezana tudi z ohišjem.
Lahko, da je 10nF slab, kar dvomim, ampak je izolacijska upornost sekundarnih navitij nekoliko nižja. Po moje še ni kritična in se bo popravila, ko bo trafo enkrat malo bolj delal, se bo segrel, in se bo dodatno posušil.

Sem včeraj malo googlal in sem videl en prispevek nemškem hifi audio forumu. če ti Nemščina ni tuja, ti bo mogoče v pomoč. V pdf formatu popravilo Grundinga V 50000.

[urby]

Sepravi, da če se popravi izolacijska upornost nebo več prasketanja v slušalkah in naelektrenosti ohišja?

Ravnokar sem še enkrat premeril upornosti sekundarja na sponkah 1A. Tokrat je bila upornost na sponkah 9 in 10 enaka 3,6 mega ohma, na ostalih sponkah pa je bila upornost enaka 0,3 ohma.

Kako da se je upornost tako kratkem času za toliko spremenila?

[jozede]

Glede prasketanja je tako na daljavo težko reči kaj je narobe. Ta meritev izolacijske upornosti ni najbolj primerna, zato, ker je trafo priključen na vezje. Če bo treba, ga boš moral povsem ločiti od vezja, da boš siguren, kao je s trafotom. Za sedaj mislim, da to ni potrebno.
Prasketanje verjetno povzroča kakšen tantal kondenzator ali pa polprevodnik lahko tudi potenciometri za glasnost in tonske kontrole tudi preklopniki niso izvzeti iz tega.
Če je na razpolago kakšen osciloskop, bo najbolje pogledati po vezju in poiskati od kje naprej je ta motnja prisotna.
Da bi kar na slepo zamenjal vse elektrolite mi ni logično, jaz si pomagam z merilnikon kapacitivnosti in kondenzatorje v cca 90% tih uspešno pomerim v vezju, le redko kdaj jih je treba odspajkati.
Sem imel primer ojačevalca, ki ni povsem odpovedal amak je bilo prasketanje iz gonilnih tranzistorjev v končni stopnji. Šele ko sem jih vzel iz vezja in jih pomeril, koliko napetosti zdržijo so začeli popuščati pr i ca 50 V-lti držati pa bi morali vsaj 100V. Ampak kot rečeno, vzrokov je lahko več, potencimetre probaš, tako da jih na rahlo zavrtiš in je to takoj slišno. Pazi potije ne špricaj z kakšnim navadnim kontaktsprejem! Za potije so posebni spreji!
Glede na prejšne in sedanje meritve bi rekel, da si enkrat drugače meril, tako velikih razlik ne bi smelo biti.
Sponka 9 in 10 gresta preko greca na maso, če pomeriš z ohmetrom v položaju za merjenje diod bo rezultat sigurno drugačen.
Pomeri na Phono 2 tam na činčih, če je masa od činča povezana z ohišjem ojačevalca. Če je, je verjetno nekdo že prevezoval notranje mase z ohišjem, ali pa je 10nF v kratkem stiku.

Še ena blokshema tega ojačevalca.

[urby]

Osciloskopa na žalost nimam, bom pa v naslednjih dneh poizkusil izbrskati merilnik kapacitivnosti.

Sem pa preizkusil tudi potenciometre in preklopnike. Ob prestavljanju preklopnikov prasketanja ni več. Predvidevam da so se po vsem tem testiranju že vnesli. Se pa presketanje pojavi pri dveh od štirih potenciometrih.

Omenjal si kontak sprej za potije. Lahko prosim obrazložiš kaj pomeni potije, tega izraza še nisem slišal. Najbrž tisto za preklopniki?

Kar se tiče sponk 9 in 10 sem jih vedno meril z istega mesta. Eno sponko ohm metra sem postavil na ohišje, drugo pa na sponko kjer je žica iz transformatorja privijačena. Danes sem pomeril še enkrat in rezultat je bil spet drugačen kot pri prejšnih dveh meritvah.

Sem pa pomeril še činča phono 2. Zunanji strani obeh činčov, torej masi činčov sta neposredno povezani na ohišje.

[Slowfly]

poti=potenciometer

[urby]

Ok hvala zdaj vem o čem je govora

[urby]

Danes sem se odločil da preverim kako je z kondenzatorji C3, C4 in C5. Ugotovil sem da kondenzatorja C4 sploh ni prilotanega na vezju. Najbrž ga je že nekdo odlotal in ni prilotal novega ker se te kondenzatorji nahajajo na zelo nedostopnem mestu. Ko sem hotel odlotati C3 da bi ga pomeril sem le tega odlomil. Zdaj ne vem kaj bi naredil s C5 in kako bom nadomestil C3 in C4, ker so vsi na zelo nedostopnih mestih.

[zack69]

[RUros]

Pri popravilu sem naletel na težavo. En kanal ima manjše ojačenje kot drugi. To je bolj izrazito pri večjih vhodnih amplitudah. Do močnostnega dela je vse v redu, naprej pa se mi zatakne. Na sliki sta obkroženi dve vrednosti, ki pa sta dejansko za 30 mV večje od napisanih. Kje naj iščem težavo ?

[Spajky]

IMHO je problem v uporih in kondičih okoli Tr301 in 303 (diferencialni vhod power ampa) in se je s tem premaknila delovna točka izhoda na onem kanalu, ter tudi mirovni tok. Si preveril, če je NULA proti masi na izhodu onega kanala in mirovni tok skozi močnostna tranzistorja?

[cerovac_i]

Ali obkroženi vrednosti odstopata samo pri enem kanalu ali pri obeh enako?
Najprej bi bilo treba preveriti elektrolit C309 220/25, ker se nahaja v povratni zanki ki določa ojačenje končne stopnje in je možno da je izgubil nekaj kapacitivnosti pri šibkejšem kanalu.

[RUros]

Pozabil sem dodati da vrednosti odstopata samo od enega kanala. Elektrolite pa sem že pomenjal in je rezultat isti.

[gregtherider]

Kaj pa mirovni tok?