www.elektronik.si

[Sime.]

Živjo
Vprašanje se ne nanaša na konkreten primer in je zgolj teoretične narave, vendar me mori že kar nekaj časa.
Če imamo reciver in transmitter povezan kot na sliki in odključim koaksialni oklop od reciverja, bo koaksialni oklop še opravljal svojo nalogo ali ne?
Z mojega vidika bi še vedno moral delovati kot faradejeva kletka z dvema odprtinama.
Po internetu sem tega prečital ogromno, vendar nisem našel takega primera, saj povsod koaksialni oklop povežejo z GND ali Earth GND-jem (PE).

Zanima me kako GND vezja (PE pustimo sedaj na strani) priključen na koaksialni oklop pripomore k odpravljanju motenj, ki bi prodrle skozi oklop?

Hvala.
Lep pozdrav
Simon

[jerjur]

Oklop moraš vedno ozemljiti da ga razelktriš.
Sicer še vedno deluje kot faradejeva kletka vendar ni potencialno izenačen z ničemer. Teoretično je v pravih razmerah lahko razlika napetosti med opletom in signalnimi žicami tudi nekaj kV dokler nekje ne prebije oz se zaradi napake ozemlji samo na najbližji potencijal.

[kobranka]

To je pa dobro vprašanje. Izgleda, da bom moral F spojke utakniti v zemljo pardon priklopiti preko kabla v zemljo.

[pajo]

Mogoče bom širil krivo vero, ampak nekoč sem nekje prebral, da mora biti oklop koaksa ozemljen samo na eni strani. Če je ozemljen na obeh, bi naj zaradi potencialne razlike po njem tekli (ne vem, če se bom prav izrazil) "zemeljski tokovi", ki v vodnikih znotraj inducirajo (motilno) napetost.

[b0ha]

Ja, samo na eni strani se ga priklopi.

[m4to]

Nekaj branja na to temo.

http://en.wikipedia.org/wiki/Ground_loop_%28electricity%29

[Sport Billy]

En gospod je napisal eno dobro knjigo na to temo
Pogooglaj za Henry Ott Noise reduction techniques in electronic systems. Spletna stran ima končnico .de
Pdf datoteka, na strani 58, slika 2-28, primer (E) imaš svojo situacijo.

[Sime.]

Vem da obstajajo ground loop-i, vendar ne v tem primeru, kjer sta reciver ter transmitter galvansko ločena od PE (ohišja).
Kot sem dejal ozemljitve (PE) v mojem primeru ni. Tudi na sliki piše: shield connected to "signal GND".

Kar se tiče mesta priključitve shield-a oz. na ali je priključen le na eni ali obeh straneh, je zadeva odvisna od aplikacije. Tukaj nekih univerzalnih pravil, zaradi česar sem tudi začel razmišljati, kako točno ta zadeva deluje.


@Sport Billy zelo dobro branje. Sicer primer E ni ravno moja situacija saj jaz nimam parice, pravtako nimam ozemljitve zaradi česar "ground loop" odpade.

Ubistvu je moja sitauacija taka, da imam baterijsko napajano elektroniko v plastičnem ohišju (v notranjosti je tudi faradejeva kletka). Do te elektronike moram preko krajšega kabla povezati senzor. Ne ena ne druga stvar nima ozemljitve PE. Imam samo signal GND elektronike in sedaj se odločam s čim ter na kakšen način to povezati, da bo slabljenje motenj čimvečje, saj bo zadeva izpostavljena visokim EM poljem.

Škoda ker so si primer A vzeli za referenco, saj me zanima kakšno je slabljenje takega primera v primerjavi z vodnikom brez oklopa..

[TilenS]

Ja to je zanimiv primer.

Tudi v primerih v zgornjem članku piše, da se mora poskrbeti, da ima oklop, kar se da nizko impedančno povezavo do "zemlje", da ti potencialne motnje ne pridejo do vezja preko GND.

Ampak v tvojem primeru "načeloma" to ne bi smel biti problem, ker ti celotna zadeva plava na nekem potencialu. Se pravi če bi imel povezan oklop z GND (to bi bil primer G z 80db atenuacije) in ti v nekem trenutku pride 100V motnja do oklopa ter posledično GND vezja bo ta pač imel za referenco 100V, če bo procesor poslal logično ena do zunanje naprave bo ta pač prejela namesto 5V, 105V ampak razlika bo še vedno 5V.

Če je le možno se zmeraj priporoča sistem ozemljit na neko referenčno točko (ponavadi zemlja) ampak bi baterijskih to seveda pač odpade oz. niti ni potrebno.

[jmivsek]

Sime, iz slike v prvem prispevku izhaja, da ne gre za koaksialen kabel (kjer imaš samo en vodnik, izolator ter oklop), ampak za oklopljen kabel. V katerem imaš dve žili, signal potuje po eni proti sprejemniku in po drugi nazaj. Motenje navzven se s tem izniči. V tem primeru je vsekakor bolje, da oklop priključiš samo na eni strani na maso, da zastira motnje. Če priključiš na obeh straneh, bo čez oklop tekel tok zaradi potencialne razlike mas sprejemnika in oddajnika, ki bo vplival na signal po vodnikih.

Koaksialen kabel pa je druga zgodba. Poleg že navedenih priporočam ogled spodnjega predavanja iz domačih univerzitetnih logov Začetni del pokriva teoretično tudi EMC v vodnikih:

Jankovec, FE: EMC in pravila pri načrtovanju elektronskih vezij
http://elektronik.viidea.net/emc_in_pravila_pri_nacrtovanju_tiskanih_vezij/

Popravek: po dvožilnem kablu se motenje navzven v zgornjem primeru ne izniči, ker signal po obeh žilah ni simetričen. Ena žila namreč povezuje obe masi. Tok signala v nasprotni smeri gre samo delno po tej žili, ostal tok se vrača čez maso po drugih poteh. Tam, kjer je pač upornost zanj manjša. Potencialna razlika med žilama se torej zaradi nesimetrije ne izniči popolnoma in lahko povzroča motnje navzven. Povezava je zaradi nesimetrije tudi občutljiva na motnje navznoter. Oklop pomaga te motnje preprečiti.

[aly]

Takole je...

Če je oklop ozemljen na obeh straneh, potem res deluje kot kletka.

Če je naprava ozemljena samo na eni strani ali nikjer, potem je boljša izbira parica (twisted pair), saj se v njej inducira manj motenj kot v koaksialcu - tudi v oklopu se indicirajo motnje, zaradi česar ti "zemlja skače" na strani senzorja.

Jaz še vedno zagovarjam stališče, da je najbolša stvar parica s koaksialnim oklopom, ki je ozemljen samo na eni strani.

(Koaks pa je nujen v tistem primeru, ko rabiš zaprt valovod - za antene - da ne šprica okrog.)