www.elektronik.si

[psevdonim]

Opažam, da se moja priponka ne da klikniti za povečavo; trenutno ne vem zakaj. Tisto, kar me najbolj zanima, je prepisano z vodnim tiskom, torej razmerje lambda - procenti kisika. Originalni graf je v prej navedenem PDF-u na strani 3 (ali 60, kakor pač gledaš).

[GJ]

[psevdonim]

torej, če je lambda=1, je bil porabljen ves kisik za zgorevanje, ne glede na to kaj gori, bencin, nafta, peleti, sekanci,...
Teoretično razmerje zrak:gorivo 14,7:1 tukaj ni važno oziroma je pač za bencin. Če bi kuril kaj drugega, bi bilo drugačno, npr. 9:1, a lambda=1 bi še vedno pomenilo, da je bil porabljen ves kisik za zgorevanje, da torej presežnega kisika ni.

Pri lambda=1,2 kjer je napisana koncentracija kisika 3,31% pa mi rahlo zmanjka razlage: v glavnem to pomeni, da je koncentracija presežnega kisika 3,31%. Torej, kisika ni 0% kot pri popolnem zgorevanju, ni ga 21% kot ga je v ozračju, ampak ga je 3,31% , še vedno pa mi ni jasna (računska) povezava med številom lambda in koncentracijo kisika, če ta sploh obstaja.

Je en zanimiv graf (Abbildung 16) na strani 46 (Seite 41) priložene datoteke; bom si poskusil še s tisto sliko kaj pomagati. Je tudi razlaga na Seite 31:
"Der sog. „Lambda-Wert“ ist das Verhältnis der tatsächlichen Verbrennungs-luftluftmenge zur stöchiometrisch erforderlichen Verbrennungsluftmenge. Er liegt bei Holzfeuerungsanlagen zwischen optimalerweise 1,4 und 2,0. Ist zuviel Sekundärluft vorhanden, kann die Brennkammer soweit abgekühlt werden, dass Reaktion (2) nicht mehr vollständig abläuft. Bei zuviel Sekundärluft ergeben sich somit erhöhte Kohlenmonoxidemissionen aufgrund der unvollständigen Umsetzung des Kohlen-monoxids zu Kohlendioxid infolge einer zu niedrigen Brennkammertemperatur (vergl. Abbildung 12 auf Seite 29, Bereich I des Diagramms)." - a tukaj govori o optimalni lambdi, ne pa o optimalnem presežku kisika.
(Google Translate: "The so-called." Lambda value "is the ratio of the actual combustion air air flow to the stoichiometrically required amount of combustion air. He is wood combustion plants between optimal, 1.4 and 2.0. If too much secondary air available, the combustion chamber can be cooled to the extent that reaction (2) is no longer completion. too much secondary air thus increased carbon monoxide emissions arise due to the incomplete implementation of the carbon-monoxide to carbon dioxide as a result of too low combustion temperature (see Fig. Figure 12 on page 29, Section I of the diagram). ")

[GJ]

[int47]

Max. izkoristek ni pri = 1.

[psevdonim]

pa kje in kako najdete te podatke za zgorevanje lesa oz. biomase v povezavi s presežnim kisikom.... zapravil ogromno časa za takšna iskanja in 99% rezultatov je bilo v zvezi z bencinskimi motorji, nad glavo pa mi visi rok za oddajo diplomske do praktično jutri...

[int47]

Ne kako, kdaj?
Ponavadi takrat, ko ne rabiš več.

Poglej tudi to.

Če ti kaj pomaga, sem shranil še nekaj povezav:
klik, klak , klok , klek, kluk.

[psevdonim]

hvala za povezave.

[red_mamba]

rabis BOSCH cip, ki ti krmili sondo in ti da podatek prek i2c vodila. Se ne spomnim oznake a bom pogledal, ko bom doma.

Imam tudi tiskano vezje narejeno za tako sondo a sta 2 problema:

1. Nikoli nisem narocil cipa(ov) ker bi jih moral vsaj 10 komadov vzet narocit pa iz ZDA, da bi se splacalo zaradi postnine
2. ko imas cip je pa treba se pravilno sprogramirat mikrokontroler da nastavi parametre v cipu, da so podatki zanesljivi. Problem je ker nisem nikjer nasel kaj dejansko moras poslat cipu po i2c da skalibriras sondo

[red_mamba]

nasel; CJ125

[psevdonim]

a je to to ? Na prvi pogled se mi $11.51 niti ne zdi tako drago, a je najbrž poštnina še vsaj toliko, če ne kak dolar več.
Potem je tu še ebay.de za 7€ + poštnina 6€ . Ker ne vem nič o programiranju, bi ta čip bil za mene zanimiv samo če ima izhod 4-20mA . Na hitro pogledan datasheet kaže da ima nek "current source" in "current sink", v podrobnosti pa se še nisem poglabljal.

[int47]

CJ125 ni za LSM11.

[int47]

Še dva dokumenta.

[int47]

Še nekaj teorije o senzorjih.

[psevdonim]

iz naslova http://www.engineeringtoolbox.com/boiler-combustion-efficiency-d_271.html mi ni povsem jasen prikaz na prvem grafu:

- črna navpična črta stoichiometric combustion: ok, to vem; če je kisika točno toliko, kot ga je potrebno za zgorevanje oziroma če je koncentracija kisika v dimnih plinih 0% ;
- modra črta oxygen: tudi jasno; 0 je tam, kjer je stehiometrično zgorevanje, torej da ni ne kisika, ne goriva preveč; potem ko nekaj časa narašča, oker črta CO pada, kar pomeni popolno zgorevanje (CO nastaja pri nepopolnem), in če še naprej narašča, učinkovitost pada, ker segrevamo presežni zrak;
- oker črta CO tudi še nekako zastopim; če je kisika premalo, se ogljik ne spreminja v CO2, ampak v CO;
- z zeleno Fuel pa se še ukvarjam; smer grafa v levo mi je nekako jasna; če zmanjšaš kisik, narašča CO; če kisik še bolj zmanjšaš, potem tako CO kot učinkovitost začneta padati, ker pač vedno slabše gori; grafa v desno pa ne razumem; zakaj tam zelena črta za gotivo pada, zakaj ni naravnost ? Saj gorivo mora stalno biti prisotno če hočeš da gori ?
Ali pa je ta graf bolj za neko ponazoritev, ilustracijo, ne pa da bi z njegovo pomočjo delal neke izračune ?