www.elektronik.si

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[silica]

Tipke bi vedno, ce jih le ni prevec, dajal na AD.

LP Tomaz

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Proteus]

Priključevanje, tipk oz. periferije, na zunanje spominsko vodilo je standardna rešitev za vse klasične mikroprocesorje in tukaj tudi mikrokontrolerji niso nobena izjema. Se še kdo spomni Sinclair ZX Spectruma ali Galaksije (mikroprocesor Z80)? - tam so bili vsi zunanji dodatki narejeni na podobno finto.

Periferni I/O, ki so na voljo pri mikrokontrolerjih samo olajšujejo zadevo, ker ni potreben dodaten:
- naslovni dekoder in
- podatkovni vmesnik.
V tvojem primeru si samo malce poenostavil naslovni dekoder. Zanimivo, da načrti, ki jih objavlja Elektor Electronics (z 8031 mikrokontrolerjem) pogosto vsebujejo podobne rešitve, tudi za priključitev n.pr. LCD displeja.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[jur]

Problem ni toliko v tipkah in okolici. Chip bo na bus preslikal logične nivoje na pinih od B0 do B7. Težave z impedancami in podobnim se začnejo na povezavi med busom in chipom (pini od A0 do A7). Če povezave ne boido izvedene pravilno, bo problem.

Jur

[Proteus]

Problem, ki ga omenjaš je samo med 74LVT652 in mikrokontrolerjem, ne pa med 74LVT652 in periferijo. Če si preveril njegovo hitrost in je le ta zadostna, potem nebi smelo biti problemov. Postavi ga čim bližje mikrokontrolerju (tako kot bi to počel z zunanjim spominom) pa bo.

Moje izkušnje sicer bazirajo na družini 8031 (na 20Mhz) s tem, da je bila stvar res nemarno ožičena, skratka 100% improvizacija, ko nekaj naknadno "na silo" vgrajuješ, pa ni bilo problemov.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Proteus]

Khm ... MarE69 o čem pa ti sploh govoriš?

[jur]

Spectrumi in podobne naprave so delali na nizkih hitrostih, kjer dolžina in oblika povezave na busu ali kje drugje nima skoraj nobenega vpliva.

Imel sem dosti opravka z ECL logiko (10k in 100k), kjer je šlo za dejanske hitrosti okoli 100 MHz. Kjerkoli je bil napeljan bus okoli ovinka, so bile krajše žice cikcakane, da so kompenzirale zakasnitve signala v primerjavi za daljšimi. FCO (field change order), oziroma spremembe logike na plošči (hardwarski patch) je zahteval, da se za določeno povezavo uporabi točno določeno dolžino žice, ki pa je bila daljša od najkrajše povezave. Vsak bus pa je vedno bil terminiran na obeh straneh.

Podobno zgleda tudi pri modernih PCjih. Tiskanine so polne čudnih ovinkastih vezic. Ne brez razloga. Kupi uporov so večinoma terminatorji.

Pri kateri hitrosti ure se začno problemi? Mislim, da ni neke številke. Odvisno je od kompliciranosti vezja. Ravno zaradi tega so datasheeti polni timing diagramov.

[Proteus]

Moj zapis je bil namenjen natančno temu, da vemo o čem govorimo, kajti glavni problem niso komponente (kot je bilo razumeti iz naštevanja v MarE69 postu), temveč lastnosti samih povezav do teh komponent.

Pri tem ne gre zanemariti, da je danes (poleg tega da naprava sploh deluje) potrebno upoštevati tudi EMC. Naprava torej ne sme sevati motenj v okolico. Kar n.pr. pomeni, da nikakor ni zaželeno, da je kakšna povezava daljša od četrtine valovne dolžine frekvence signala, saj potem predstavlja odlično anteno za sevanje po okolici.

[VolkD]

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Proteus]