www.elektronik.si

[Silvo]

Vprašanje, ki se dostikrat poraja. Kdaj vzeti mikrokontroler, kdaj uporabit klasiko. Skozi post bom skušal opisat nekaj lastnih izkušenj. Sam sem še iz 'časa elektronk' sicer z njimi praktično nisem kaj dosti delal. Eventualno sem 'šaral' po kakem TV-ju. Zakaj to pišem; nekaj časa nazaj je nanesla debata na to temo pri pogovoru z enim RTV mehanikom. Rekel mi je tako: 'Ma kak mikrokontroler, bo zagrmelo pa vse skurilo, … pa veš kolk to stane – klasika pa nič drugega CMOS pa TTL je zastonj…' Tole me je spomnilo na 'majstra', ki je kakih 20 let nazaj pri nas v hiši delal odtoke. Vem, da se je takrat že pojavila plastika, a 'majstri' so prisegali na 'svoje' svinčene cevi. Razlog je preprost – z njimi so edino znali delat. Da se vrnem k prvotni temi skušal bom skozi en navidezni primer opisat klasiko ter mikrokontroler.
Najprej izločimo trditev zgoraj omenjenega RTV mehanika; torej, če bo 'naše' vezje 'zadela'
strela ne bo preživelo ne glede na to a je to 'klasika' ali mikrokontroler.
Torej cena… Recimo narediti eno enostavno vezje recimo trimestni števec z led displejem.
Klasik bo nap. vzel za to 3 CMOS-e 4026 cena vsakega je recimo 100 sit, sam bi vzel mikrokontroler – tukaj bi verjetno 'klasik' privarčeval. Števec smo recimo montirali na stroj, ki šteje komade. Ugotovili smo, da bi bilo lepo, če bi lahko števec vrnili za eno mesto, če je stroj naredil izmet. 'Klasik' je tukaj pogorel 4026 zna šteti le naprej – sam bom naredil korekcijo programa ter uporabil isti hardware. 'Klasik' se ne da in se je odločil, da naredi nov hardware – sedaj uporabi nap. 4511 v kombinaciji z 4029 ter nekaj logike s tem uspe šteti tudi navzdol. Cena sedanjega hardwera pa je verjetno že enaka tistemu z mikrokontrolerjem, tudi če ne štejemo že en zavržen hardwer.
Ugotovili smo, da bi bilo lepo, če bi se stroj ustavil pri preštetih X kosih. Klasik bo verjetno tukaj obupal. Izvedba je seveda možna z kakimi dekadnimi stikali pa dekoderji. Spet bo potrebno narediti nov hardware, cena bo sedaj že bistveno večja od 'mojega' … nato bi želeli trajno shraniti stanje v primeru izpada elektrike oziroma od 'zadaj' voditi še stanje vsega preštetega. Klasik je tukaj 'pogorel' števec bi sicer lahko baterijsko napajal ampak kako naj šteje vse prešteto ?? Sam lahko to izvedem na istem hardweru…
Zaključek zgodbe ter moja misel:
Klasiko je danes še smiselno uporabit za 'izpiljene' izdelke, kjer ne bo potrebnih kakih korekcij, še bolje pa jo je uporabljat v kombinaciji z mikrokontrolerjem.

Komentarji dobrodošli…

[G-Lab]

Silvo se popolnoma strinjam. Mislim da je v mikrokontrolerjih prihodnjist, ker enostavno napišeš nov program in ti isti Hardware deluje popolnoma drugače. Pri klasiki pa moraš vse še enkrat preračunati, narediti nov hardware, potam je pa tu še faza testiranja, kjer je za vsako ugotovljeno napako potrebno narediti nov hardware.
Poleg tega pa je pri mikrokontrolerskih sistemih veliko težje "skopirati" oz naresti nadomestno vezje, kakor pri klasiki. Za take podvige moraš dobiti program, ki ga zapečeš v mikrokontroler. Tukaj je pa še večji problem kje dobiti ustrezen mikrokontroler in pripadajoči programator.
Tiste, ki popravljalo "pokvarjene" izdelke pa tudi popolnoma zastopim, da prisegajo na klasiko. Če se pri klasiki kaj pokvari približno vedo kaj naj preverijo ali zamenjajo. Pri mikrokontrolerskih sistemih pa lahko vržejo vso stvar v smeti, ali pa odnesejo na točno specifični servis, kjer zamenjajo mikrokontroler (seveda ne za majhno ceno). Iz tega sledi, da bo popravljanje izdelkov doma s časoma izginilo (kar pa je firmam všeč, če popraviš izdelek doma firma nima nobenega profita).
To pa je velika škoda za "nadobudne štromarje", ki jih zanima kako kakšna stvar deluje in bo tako vse skupaj postalo prekrito znotraj neke družine čipov, ki se jim reče mikrokontroler.
LP

[strobos]

Pozdrav,

se popolnoma strinjam. Stvari s fiksno ožičeno logiko so lahko tam ko ne bomo potrebovali spreminjati stvari ali pa nevem kako nadgrajevati. Mikrokontroler je vsestransko uporabna stvar z veliko možnostmi in brez mikrokontrolerjev danes ne gre več, ker se danes izdelujejo take stvari, ki se jih s "klasiko" ne da več narediti. Včasih se seveda tudi da s klasiko a kaj ko ti stranka reče, da bi potem imela še to in ono funkcijo. Ko pa narediš po njenih željah, pa vidi, da se ji ne dopade in smo spet tam. Seveda pa po mojem veliko elektronikov kombinira "klasiko" in mikrokontroler. Po mojem je samo "klasiko" smiselno uporabiti takrat ko je aplikacija enostavna in služi določenemu namenu in še seveda če je cenejša kot stvar z mikrokontrolerjem. Če pa je stvar komplicirana, pa tudi cena klasike preseže ceno mikrokontrolerja.
To je samo moje mnenje...
Ne mislim kritizirat nobenega klasika...

Lp

[Silvo]

Ja res, kot je omenil strobos večina mikrokontrolerjev z lastnim programskim polnilnikom omogoča "zaklepanje" programa - s tem nepooblaščeno kopiranje vsebine. Torej je avtor nekako zaščiten pred kopiranjem svojega izdelka. Tole pri klasiki ni izvedljivo razen "primitvnega" brušenja oznak, ki pa žal ni kaj prida "zaščita". Vsak elektronik z dobrim poznavanjem elektronike bo dokaj hitro "ugotvil" kako "specialno" čipovje je bilo uporabljeno

Pa še G-Lab-ova trditev:

[cero]

glede industrije mislim da je podobno vrašanje ali uporabljat krmilnike mogoče kot logo zen... ali celo večje ali pa ostati na timerjih relejih nivojskih stikalih ....
no mi smo prišli do zakjučka da se pri veliki količini splača preit na krmilnike
pride bistveno ceneje in enostavno za servisirat sevda če imaš program

kar se pa mikrokontrolerjev tiče bi pa rekel samo to da sem jih opazil že v marsikateri industrijski elektroniki (črpalke...)

[Silvo]

Kar se tiče industrije in mikrokrmilnikov. Mislim, da tukaj ni dileme. Pri izdelavi novega stroja je uporaba le tega praktično "nujna" Sam sem v podjetju že kar nekaj starih strojev posodobil z njimi. Primer, en logo stane kot nap. 3 časovni releji.