www.elektronik.si

[urosst]

[Fantocci]

Si sploh pogledal karaktistike teh dveh driverjev?

[ro-bi]

Očitno je pogledal, ker sem zdaj pogledal tudi jaz in se vidi, da če boš bas rezal nad cca 1khz, boš imel zelo velik špic malo kasneje (resonanca membrane) in ti bo štrlel ven. Mislim, da bi moral ta bas rezati 2. reda, da se znebiš tiste resonance.
Za visokotonec pa tudi ni ziher, da ti bo prenesel na dolgi rok, če ga boš rezal tako nizko. Mislim, da to nista driverja za skupaj.

[Fantocci]

Oba bo treba rezat na 12dB, 6dB sem že odmislil. 18dB bi bilo zaradi omenjenih stvari verjetno še bolje, ampak ne bom toliko zakompliciral.

Če bosta oba na 12, ne vidim težav pri rezu na cca. 1,6kHz
Popačenja basa iznad 3kHz bodo že pridušena z 12dB, visokotonec pa ima približno enako rezervo do 750Hz, kjer je njegova fres. Ga bo pa treba malce šparat. Kot sem dejal, imam specifično uporabo (spalnica), zato ga ne bom preobremenjeval z veliko močjo. To bo igralo bolj na potiho, priklopljeno na receiver zmerne moči....

Vsekakor bi si življenje bolj olajšal s kakšnim pripravljenim projektom ala Visaton Alto I ali II, ampak sedaj je kar je: driverji so prišli in nekaj bom naredil z njimi.
Ne pozabit, da je to vseeno budget rang in nižje zahteve, projekt pa jemljem tudi kot priložnost, da se kaj naučim iz te tematike, ki me zanima. Trenutno se ukvarjam z BoxSim programom od Visatona, ker je pač zastonj na voljo na njihovi strani.

Še eno vprašanje: Te karakteristike za impedanco basa so verjetno posnete na neskončni plošči? Torej za vpis v program ali kalkulator niso preveč uporabne in je treba driver ponovno izmeriti v škatli? Ali potemtakem vsi najprej naredite škatlo, še preden se lotite kretnice? Koliko se ponavadi te karakteristike razlikujejo (tovar. podatki iz neskončne plošče proti tistim iz realne škatle)?

[urosst]

[Fantocci]

Ok, hvala za mnenje. Vsaka izkušnja prav pride in me opozori na kaj, česar še ne vem.

To bi me še vedno zanimalo:

[TilenS]

Odvisno. Ni nekih standardov okoli tega, kje naj bi se delale te meritve. Primerjava med izdelki istega proizvajalca še gre skozi medtem ko primerjava med izdelki različnih proizvajalcev veliko težje, ker eni merijo odzive v 600L zaprti škatli (kolikor vem recimo RCF) drugi v open baffle (B&C?) in tretji spet drugje.

Meritev naredi v škatli potem pa importaj te meritve v BoxSim. Midva sva BoxSim uporabljala za simuliranje odziva pasivne kretnice. Za to si rabil imet frekvenčni, fazni ter impedančni odziv (vse dobiš recimo z ARTA in verjetno tudi drugimi programi).

[Fantocci]

OK. Arta je plačljiva sicer, bom videl kaj se da naredit z demo verzijo.

Tale majstr je prikazal približno to, kar sem spraševal, glede primerjave impedančne krivulje. Sprememba je res velika, ko se postavi v kompresijsko škatlo:
https://www.youtube.com/watch?v=DXclhRegDGw&feature=player_detailpage
Zanimiv mi je tudi prikaz (dokaz) navideznega povečanja volumna z absorbcijskim materijalom.

Še prej je izmeril TS parametre: https://www.youtube.com/watch?v=CfcBuGDeJrg&feature=player_detailpage

To je eden redkih uporabnih videov, kar sem jih našel v morju plevela na youtubu.

Ima še kdo kakšen uporaben link iz Youtuba ali drugod? Step by step dizajniranje in optimizacija kretnice bi me najbolj zanimalo, sama kompresijska škatla mislim da ne bo prehud izziv.

[urosst]

QTC parametre izračunaš s pomočjo resonačnih frekvenc impendance v določenem volumnu in z dodajanjem mase membrani.

S pomočjo QTC parametrov in resonačne frekvence lahko optimiziraš
odziv driverja pri nizkih pfrekvencih. Pri visokih pati več pomenita samo konstrukcija mebrane in vpetja driverja.

Pa še bolj pomeben podatek je grup delay zvočnika večjega ima za nižje frekvence je driver zgrajen.

[Fantocci]

[TilenS]

ARTA free verzija omogoča vse kar omogoča polna verzija ampak z razliko, da rezultatov meritev ne moreš shraniti in žal mislim, da to tudi pomeni, da ne gre narediti export-a ampak nisem pa 100%, preveri.

GD je sprememba naklona faze v odvisnosti od frekvence. Enostavno povedano si želiš GD graf čimbolj zravnan in brez večjih sprememb, kar tudi pomeni, da ni večjih odstopanj naklona faznih zakasnitev v sistemu. Linearne fazne zakasnitve ne opaziš tako hitro kot pa recimo opaziš, če ta nekje v sistemu odstopa od nekega povprečnega naklona.

Za audio se smatra, da je najboljši zero-phase oz. linear-phase odziv, kar pomeni, da so vse frekvence zakasnjene za enako vrednost.

Ampak kot sem rekel, za začetek mislim, da bo dovolj, da sistem vsaj amplitudno zravnaš po njegovem območju delovanja. Če boš kasneje pa opazil kakšne resnejše probleme z destruktivnimi interferencami pri reznih frekvencah potem se boš pa tako ali tako moral malo poglobit v te zadeve (GD ter fazne zakasnitve).

[Fantocci]

Da, to naj ostane za nadaljevalni tečaj

A niso fazo razen s kretnico nekateri uravnavali tudi z različnimi razdaljami postavitve driverjev po globini? Včasih je Dynaudio to počel, se mi zdi, danes pa tega ne vidiš več veliko. Verjetno je razlog v tem, ker tako lahko spremeniš fazo le za celo področje, ki ga pokriva ta driver, ona pa se tudi vmes spreminja.


Ko sem že pri razdaljah - kako pa gre tisto določanje razdalje med centri driverjev? Torej optimalna razdalja med bas in visokotonsko enoto, to je odvisno od reza ali česa? Sedaj govorim o tem, ko sta oba montirana na isti ploskvi, ne tisto iz zgornjega primera.

[TilenS]

[Fantocci]

Hvala za vse te iztočnice. Si mi dal domače naloge, da bom šel zopet ob 1h ponoči spat

[Fantocci]