www.elektronik.si

[SolarPlazma]

Imam probleme pri vklapljanju tuljave (230V/50Hz) in vzporednega kondenzatorja z relejem - kontakti se pri vklopu zašvasajo. Tok je komaj 1,25 A, a tudi 20 A rele ni dober, zadevo sem za silo rešil z enim konjskim kontaktorjem in upam na vse dobro (izdelek sem že dostavil naročniku).
Zdaj imam še eno naročilo in stvar bi bilo treba rešiti bolj elegantno. Zanima me, ali bi prišel v poštev kakšen solid state rele?

[Slowfly]

Daj nariši vezavo.

[Iztok]

[Profesor Einstein]

Tuljava za 230V in paralelno gor vezan kondenzator ?

Koliko uF ima kondenzator ?

Lp.

[bostjang]

[SolarPlazma]

Vezava ni neka visoka znanost, da se ne bi dala razbrati iz opisa. Pa vendar:
Kondenzator je 80 F.[/img]

[igo]

80 uF in 1,25 A ?
Po končanem prehodnem pojavu in stabilizaciji impedance vzporednega nihajnega kroga tok res upade, prvih 200 ms je pa dogajanje precej divje.

Najelegantneje bi stvar rešil z dvema majhnima relejčkoma in 200-ohmskim 10 W uporom.
Za pol sekunde vklopiš nihajni krog preko upora, nato se bo tok stabiliziral in lahko kratkostičiš upor.
Pri izklopu pa najprej odklopi obvod upora, 40 ms kasneje pa še direktni dovod.

[Slowfly]

Vezava res ni "visoka znanost", le opis je tak, da dopušča različne razlage. V izogib ugibanju sem napisal, da nariši shemo. Upam, da ti to ni vzelo preveč časa.

Tok praviš je 1,25A. Zavedaj se, da z multimetrom ne moreš izmeriti prehodnega pojava. Ker je kondenztor ob vklopu prav gotovo poplnoma prazen, steče v trenutku vklopa precej večji tok, kot ti ga potem multimeter izmeri. In ravno ta tok ti zašvasa kontakte na releju.
Če ni prevelika skrivnost nam boš morebiti zaupal, kaj predstavljata vzporedno vezana tuljava in kondenzator.
Mogoče imaš možnost pomeriti induktivnost tuljave?
Lahko si namreč imel "srečo", pa si naredil vzporedni nihajni krog, s kakšno čudno resonančno frekvenco.

Rešitev z SSR in vklopom pri prehodu skozi ničlo, bi najbrž te težave odpravila, kot je napisal @bostjang.

Uff, res počasi pišem. Igo me je prehitel, njegova rešitev mi je skoraj bolj všeč.

[SolarPlazma]

Tuljava je taka:
Ob vklopu na omrežno napetost (za pol sekunde) obroč zleti v zrak. Potem je še drugi način, ko se z variakom počasi dviguje napetost in se obroč počasi dviguje. Vzporedni kondenzator je za kompenzacijo jalovega toka tuljave, ki je sicer dobrih 5A.

[Slowfly]

Hmm, da.
Potem Igo-tova rešitev najbrž odpade za "izstrelitev". Mogoče pa tudi ne, bi bilo za preiskusiti. Mogoče bi bilo dobro če bi lahko nastavljal čas, kdaj naj drugi rele premosti upor.

Morebiti ti bo sedaj jasneje, zakaj sitnarimo ob nepopolno ali dvoumno zastavljenem vprašanju? Če bi v prvem sporočilu takoj objavil shemo in tole sliko, se ti ne bi bilo treba ravno pretegniti z opisovanjem, pa še vsi ki bi ti želeli pomagati bi takoj natančno vedeli, kaj te žuli. Če nekdo potem na takšno nepopolno oz. slabo zastavljeno vprašanje odgovori nekoliko pikro, je običajno spraševalec takoj užaljen tisti, ki je odgovoril pa vsaj "nenormalen", da raznega pošiljanja v 3pm niti ne omenjam. (Tu bi se zahvalil moderatorjem za ukrepanje v skladu s pravili foruma )
Glej tukaj .

[igo]

Zakaj pa imaš sploh kondenzator? In to v takšni vezavi?

Za počasno AC dvigovanje ga ne rabiš.
Za "hitro dvigovanje" (beri: "perforacijo" stropa) pa rabiš DC (napolniš kondenzatorje in jih s tiristorjem, ki so običajni elementi za predvidene tokove, izprazniš skozi tuljavo).

[Slowfly]

Mogoče zaradi tega?

[igo]

Že zdavnaj (približno nekje okrog 1993 - 2003) je bila na TVSLO poljudnoznanstvena serija "Beyond ... in še nekaj" s slovenskim prevodom Analitična mehanika. Beyond tomorrow ali nekaj podobnega.

Še zdaj se v živo spominjam, ko je profesor fizike v predavalnici imel skoraj enako napravo kot @SolarPlasma in je rekel študentom: "... zelo pazljivo opazujte ... in ko bom vklopil napajanje, se bo obroč dvignil."
Trenutek tišine in napetega pričakovanja ...
Je vklopil napajanje in obroč je poletel ene 10 m visoko .
Sledil je zelo glasen smeh in ploskanje.


Serija je bila zasnovana kot posnetek predavanj iz fizike, zraven so bili pa animirani filmčki s podrobnim opisom dogajanja (v njih so nastopali Newton, Einstein, Maxwell, Pascal, ...) in formul. Bilo je 42 delov, vsak teden en del, a so naši zagamani bumbarji vedno (no, serijo so predvajali vsaj 3-krat, vsakih par let) vedno začeli jeseni in končali po 32 delih, nato se je spet začela poletna (dopustniška) programska shema in so oddajo kar ukinili, naslednjič pa so spet začeli od 1/42.

[Profesor Einstein]

Problematiko vklopa večjih kondenzatorjev na omrežje se je obravnavalo na povezavi.

Lp.

[bostjang]