www.elektronik.si

[s55m]

Lotil sem se modifikacije strojčka za plastificiranje, za izdelavo tiskanin po tejle metodi:
http://thomaspfeifer.net/direct_toner_pcb.htm
Ker se poizkušam vedno dokopati do rešitve po čim krajši poti, sem takoj zavrgel avtorjev predlog z mikrokontrolerjem in diodo. Preveč dela, programiranje ,pa še posebej napajanje.
Skratka, kupil sem poceni strojček za plastificiranje v Hof**u. Vsebina je sila enostavna. Malo mehanike z dvema silikonskima valjema in motorčkom, ki ju poganja, termostikalo, ki vzdržuje delovno temperaturo na 120 stopinjah Celzija, varnostni termostat za 175 stopinj Celzija ter "signalno" termostikalo za vklop led diode, ko naprava doseže temperaturo za leplenje folij.
Po brskanju po internetu, sem zasledil, da je potrebna temperatura za printanje v laser tiskalnikih nekje okoli 190 do 220 stopinj celzija. Najenostavneje bi bilo torej termo stikalo gretja zamenjati s takim za 220 stopinj celzija, vendar tega nisem našel (razen v daljni Angliji). Razmišljal sem v smeri kapilarnega termostata za kuhinjske pečice vendar so le ti veliki in nerodni.
Iztok@elektronik.si je predlagal termostat likalnika, kar se je pokazalo kot odlična ideja. (Še sedaj ne morem verjeti, da se nisem spomnil tega. Iztok hvala!
Torej, razdreti je potrebno škatlo in odstraniti originalni termostat z varovalom, ki izgleda takole:





Nato je potrebno najti primeren likalnik:





To ostane od likalnika po odvzemu termostata (Le zakaj hudiča je grelec napajan čez eno 1N4007 diodo???)





Nato sledi še montaža likalniškega termostata v strojček za plastificiranje (bivši!)





in umerjanje temperature: Tukaj je prikazana maksimalna, ko termostat izklopi grelec.




in minimalna, ko ga ponovno vklopi (hvala "sponzorju" , da mi je posodil termometer):




Še zadnja kontrola:



Stvar torej nekako deluje. Sedaj še testno vezje. Linije so od 0,2mm do 1mm
Uporabljen papir za printanje je bil iz Necker***n kataloga. Izberite stran z čim šibkejšimi barvami. Photo papirji za ink-jet printerje se niso obnesli (vsaj meni ne) ker so izredno debeli in se v vodi nočejo raztopiti niti po eni uri.






Za "kovača" med katere se štejem sam, je mašinca odlična.

Še nekaj opažanj:
Grelca potrebujeta ob prvem vklopu kar nekaj časa, da dosežeta tako visoko temperaturo (cca 10min). In to pri sobni temperaturi! Če boste to počeli v kakšni hladni garaži na +5 st C verjetno do tja ne bosta prišla niti po eni uri .
Diodo Ready sem prevezal tako, da je paralelno z grelcema, torej, ko dioda ugasne, je stvar "Ready" (malo kontra logike ne škodi).
Moje mnenje je, da je plastika na tako visoki temperaturi že na robu "mehčanja", zato je pametno strojček takoj po končanem pre-tiskanju ugasniti, ker najbrž ne bo zdržal celodnevnega delovanja (grelci namreč dosežejo notranjo temperaturo blizu 400 stopinj C.
Za ostala vprašanja sem na voljo tu.

Edini minus vsega skupaj je termometer, ki ga morate imeti. Poizkusil sem tudi z brezkontaktnim, vendar je kazal vse prej kot temperaturo (niti na aluminiju, niti na grelcih ni bil niti približno blizu!!!) Zato sem si moral izposoditi malo boljšega.

Adi

[sulc]

Foto papir samo potegneš stran. Ne rabiš namakati v vodi, prav tako se ti papir in barve ne lepijo na vezje, kar se pri papirju iz revije dogaja. Sam sem za vezja porabil ravno en zavitek Epsonovega glossy papirja, tako da govorim iz prve roke.

[s55m]

Aljaž, jaz sem poizkusil z epsonovim in ko ga odtrgam stran, gredo tudi piste

[igo]

Jaz zaenkrat porabljam plastifikator v njegovi osnovni funkciji.
Edino, kar sem predelal je, da sem grelec vezal preko dodatnega stikalca.
Tako lahko grelec izklopim, motor pa se vrti in lepo enakomerno ohlaja valja.
Imam pa poceni "Breskvico" iz Sp*ra.
LP,
Igor

[sulc]

Najbrž premalo pogreješ in pritisneš. Moraš res na hitro zagret in močno pritisniti. Sam uporabljam likalnik nekje na začetku temperature za platno in dosegam skoraj perfektne rezultate. Se pa cel obesim na likalnik in toliko časa drgnem da je papir že malo rjav. Steklo mi ni še nikoli, edino robovi ostanejo na papirju, če ni dosti segreto ali pritisnjeno.

[s55m]

Vsekakor, četudi uspe, je to dražja oblika izdelovanja tiskanine. Mene je prepričal kataloški papir

[VolkD]

Ker sem tak človek, da ne verjame dokler ne poskusi, sem vzel pot pod noge (čitaj:aktiviral sina za šoferja) in se odpeljal do s55m.
Moram reči, da sem bil hudo pozitivno presenečen nad postopkom. Zdelo se mi je kar neverjetno, da je toner tako trpežna stvar.
Ja v redu, v redu prepečen na 220°C in tako dalje, ampak, da lahko z zobno ščetko drsaš po njem je bilo pa tudi zame preveč. Lak je precej bolj občutljiv.
In ker sem pač nejeverni tomaž, sem s seboj vzel ključek z datotekami za izdelavo TIV .
Pa ne enostranskega ! Nekaj telovadbe je bilo preden smo porihtali, da je spodnja stran točno pod zgornjo, a nazadnje je uspelo.

Na slikah se vidi, da je potrebno še nekaj retuše. Jedkal še nisem. Kasneje priložim še to sliko.

Velikost ploščice je 145x90 mm.

[sulc]

Če primerjaš ceno positiva v spreju in čas izdelave vezja, se kljub vsemu izplača. Vezje imam narejeno v manj kot 10 minutah, če se potrudim skoraj v 5 minutah. Jedkanje ni problem, saj je toner precej odporen in je lahko zmes precej agresivna, kar pohitri postopek.

[frenki]

Zanimivo je tole. Ker so na tiskanini tako velike površine kot zelo tanke vezi bo z retušo verjetno kar nekaj dela. Zanimivo bi bilo videti rezultat jedkanja brez naknadnih popravkov. Zanima me pa tudi kako boš po končanem jedkanju spravil dol tako "hrustljavo" zapečen toner iz tiskanine?

Lp, Frenki

[PPG78]

No, tudi sam sem bil nad zgornjim postopkom prijetno presenečen, saj sem pred časom že preizkušal podoben sistem z likalnikom.
V petek sem se spotoma oglasil še v trgovini kjer prodajajo "Rex-a" in ga na srečo dobil (zadnji kosi za 18€). Zadevo sem s pomočjo zgornjih slik uspešno predelal, ampak žal imam doma najvišji termostat za 180 st. C. Zadevo sem preizkusil in kljub nizki temperaturi postopek dela. Za testno vezje sem narisal vezi debele 6/8/10/12/20/32/40/60 MILS in skoraj ves tisk se je obdržal na vezju. Nekaj tankih vezi se mi je odlepilo, ampak mislim da je bil tu problem moja neučakanost, saj se je kasneje ko je bila zadeva ohlajena odlepilo precej bolj.
Bom v naslednjih dneh naredil še kakšen test in poročam.

P.S. Iščem termostat za 220 st. C

LP, Peter

[podboj]

[VolkD]

Retuše je bilo res nekaj, a ne pretirano mnogo. Na mojo nesrečo, pa sem v zagnanosti zagrabil navaden namesto vodoodporen flomaster. No vezje je kljub temu uporabno. Ni pa seveda tako kot bi lahko bilo.

Na velikih površinah mase se vidi slabost laserskih tiskalnikov, da dajo več tonerja na robove kot na površine. Tako se tu in tam vidi kaka pikica, kjer je lak najedel.

[VolkD]

Pa še nekaj je opazno. Predvsem tam kjer so majhni napisi. Izgleda kot da bi se toner nekoliko razlezel.

Izdelava s TIV s pomočjo fotopostopka je torej natančnejša. Tale način pa je cenejši in predvsem mnogo hitrejši, še posebej, če računamo, da moramo pri dvostranskih tiskaninah čakati, da se lak na eni strani posuši preden nanašamo na drugo stran.
Tudi problemov s prahom tu ni.

Za manj zahtevna TIV je opisani postopek zelo v redu.

Sam bom odslej delal na oba načina. V odvisnosti od potreb.

[VolkD]

Šele sedaj sem opazil, da sem pred jedkanjem dal 2x isto sliko, le da je obrnjena za 180 °. Žal sedaj tega ne morem več popraviti. Vezja so že izjedkana in toner je pobrisan.
Toner obrišem z acetonom, a moram povedati, da gre P501 lepše in hitreje dol. Predvsem pa potem nisi podoben črncem.

[s55m]