www.elektronik.si

[jozkoc]

[jozkoc]

Vseh 15 tranzistorjev je pomerjenih. Meril sem ojačanje hFE in zaporni tok Iceo/Icer.

Prvo sem uporabil nizkocenovni tovarniško izdelan merilnik ki je v osnovi namenjen za merjenje tuljav, kondenzatorjev in uporov, torej LCR meter ki ima dodatno možnost merjenja ojačanja in zapornega toka bipolarnih tranzistorjev.
S tem inštrumentom sem dobil v povprečju zelo nizke vrednosti ojačanja zato sem ugotovil da nekaj ne bo v redu. Inštrument meri pri zelo nizkem toku Ib = 5uA in nizki napetosti Uce = 2,9V, kar je v redu za majhne signalne tranzistorje ki so v TO-92 in TO-18 ohišju in pogojno še TO-39 (TO-5) ohišju, nikakor pa ni primeren za merjenje močnejših tranzistorjev ki so v TO-126, TO-220 in TO-3 ohišjih, ki delujejo dobro šele pri večjih tokovih.
Tiste majhne luknjice na inštrumentu kamor vtakneš nogice tranzistorja niso pomotoma tako majhne, ampak je namenoma tako da ne moreš meriti močnostnih tranzistorjev, samo kaj ko smo nekateri ljudje tako "iznajdljivi" da zaobidemo takšna varovala.

Na podlagi te ugotovitve sem se lotil merjenja tranzistorjev na klasičen šolski način z ampermetrom, napetostno stabiliziranim napajalnikom in uporom.
Z napetostjo 14,2V in uporom 27k oma sem nastavil bazni tok na 500uA, torej 100x več kot pri prejšnji meritvi, tako sem dobil kolektorske tokove v povprečju od 50 do 100mA kar je že dovolj da prideš v območje pravilnega delovanja tranzistorja 2N3055. S pridobljenimi rezultati sem izračunal ojačanje tranzistorjev s preprosto enačbo hFE = Ic / Ib.

Tranzistorja BDY73, evropska verzija 2N3055, imata v povprečju glede na ostale tranzistorje res nekoliko boljše ojačanje, torej podatki držijo.

Nato sem izmeril še Iceo zaprni tok tranzistorjev pri njihovi maksimalni dovoljeni napetost Uce = 60V. Tok Iceo se meri ko na tranzistorju bazni priključek ni priključen nikamor, torej je v zraku.
Nekateri tranzistorji so imeli ta tok močno večji od povprečja ostalih tranzistorjev še posebej tranzistor v tabeli označen pod številko 3, ki ima tok Iceo = 83000uA ali 83mA, vendar je še zmeraj v toleranci saj naj bi se napetost preživetja tranzistorja Vceo(sus) merila pri maksimalni napetosti kjer je tok Ic omejen na 200mA in Ib = 0.

Zanimivo je pri tranzistorjih proizvajalca ST kjer je tok Iceo tako majhen da ga sploh nisem izmeril. Tranzistorji ST so kakšno desetletje ali celo dve desetletji mlajši od ostalih in očitno se je takrat med tem obdobjem dogajal razvoj bipolarnih tranzistorjev ki so izboljšali nekatere karakteristike tranzistorjev z vidika varnosti in stabilnosti delovanja.

Ker je Iceo zaporni tok pri starih tranzistorjih dokaj velik ga je potrebno zmanjšati z baznim uporom proti masi, kolikšna je prava vrednost tega upora sem ugotovil z meritvijo Icer zapornega toka. Icer zaporni tok se meri ko je na tranzistorju baza priključena preko upora na maso.
Z meritvami sem ugotovil da vrednost baznega upora 10k omov zadostuje za večino tranzistorjev, torej če jih je vezanih več vzporedno skupaj je vrednost tolikokrat manjša, za 7 × 2N3055 je vrednost približno 1,5k oma. Za krmilni (drajver - MJ2955) tranzistor ostane vrednost 10k omov. Popravki bodo kasneje vneseni v načrt vezja.
Če bi se kasneje po izgradnji ugotovilo da je mirovni tok pri najvišji napetosti še zmeraj prevelik se lahko vrednosti baznih uporov Rbe še zmanjšajo.

[DusanK]

Zanimiva ideja, osnutek, načrt, skice, razlaga... in še zanimivejše branje. Se veselim nadaljevanja!

[Silvo]

[jozkoc]

[psevdonim]

skoraj nekaj podobnega; mogoče se lotiš ko končaš to; če bi obstajalo na trgu, bi kupil; sicer obstaja, a predrago: preizkuševalnik prenapetostnih zaščit za domačo rabo.
Npr. imaš doma razne vtičnice v katerih so varistorji, plinski odvodniki, itd. Kako veš da je po neki nevihti zadeva še delujoča in pri kateri napetosti se sproži?
Jaz bi se tega lotil tako da bi izdelal tokovni generator 1mA z izhodom 0-600V, opremljen z Vm in Am.
Primer: na izhodne sponke takšnega testerja daš varistor z oznako V275; Vm in Am morata pokazati (na pamet rečeno) 325V pri 1mA.
Plinski odvodnik pa mislim da ima "nazaj obrnjeno" karakteristiko, tako kot tlivka in diac; za kaj takega pa bi moral napetost počasi dvigovati da bi videl kdaj "vžge".

[jozkoc]

[psevdonim]

[jozkoc]

Čas je da poročam o napredku izdelave mojega elektronskega DC bremena. Verjetno bi si vsi želeli da gre hitreje ampak delam kolikor mi čas dopušča in tudi kolikor mi dopušča moja volja v teh vročih poletnih dnevih.

Kaj je novega:

Na ohišju sem iz aluminij pločevine izdelal pregradno steno ki bo v sredini med hladilnim telesom za tranzistorje in sprednjo ploščo. Tako sem dobil na pregradni steni površino za pritrditev elektronskih vezij in elementov ki so potrebni za izdelavo elektronskega DC bremena, pa še ventilator tako ne bo smetil po elektronskih vezjih.

Kolega, ravno tako ljubitelj elektronike, mi je odstopil 8 tranzistorjev 2N3055 proizvajalca Ei Niš, tako da sem se odločil da bom vgradil vse 2N3055 od tega proizvajalca. Ta odločitev je bolj zaradi reda kot kaj drugega, oba sva se strinjala da za gretje bodo dobri.
Vseh 8 ki sem jih dobil sem ravno tako pomeril Iceo in ojačanje, in od mojih 5 sem izločil št. 3 iz tabele, ki je imel prevelik Iceo, od njegovih 8 sem izločil enega ki je imel najmanjše ojačanje, hFE samo slabih 18. Tako jih imam sedaj 11 dobrih, ravno toliko kot jih potrebujem za mojo lastno izvedbo el. DC bremena.

Ko sem privijačil vse močnostne tranzistorje na hladilno telo sem razmišljal ali bi vse povezave med tranzistorji in upori naredil kar na hladilnem telesu ali bi vsakega posebej od tranzistorjev peljal na neko skupno priključno ploščo. Odločil sem se za skupno priključno ploščo. Tako bo vse bolj pregledno in urejeno, in tudi v primeru okvare katerega od tranzistorjev bo popravilo in zamenjava lažja.

Priklop tranzistorjev na skupno priključno ploščo je narejen preko priključnih sponk na vijačenje. Ker je teh sponk veliko, in jih je potrebno postaviti vzporedno eno poleg druge, sem uporabil takšne na katere se priključi žice na sponke pod kotom 45 stopinj. Na ta način sem priključno ploščo lahko izdelal veliko manjšo kot bi sicer če bi uporabil običajne ravne priključne sponke.
Debelina žice za povezavo tranzistorjev do skupne priključne plošče je 0,8 mm za kolektorske in emitorske priključke, in 0,6 mm za bazne priključke. Mogoče se bo komu zdelo da je debelina žic premajhna ampak v resnici bo vse močno predimenzionirano. Žico 0,8 mm lahko obremenimo do 4,3 A brez bojazni da bi se preveč grela in tako stopila izolacijo, čez vsak tranzistor bo pa tekel tok največ 1A.

Pri izdelavi tiskanega vezja za priključno ploščo tranzistorjev sem se odločil za tehniko ročnega rezkanja. Takšen način izdelave tiskanega vezja se lahko uporabi pri preprostih in robustnih velikih vezjih kjer niso v uporabi integrirana vezja ali druge manjše elektronske komponente kjer so si priključni kontakti zelo blizu. Za izdelavo potrebuješ, kovinsko ravnilo (lahko tudi kakšna druga ravno odrezana pločevina), šilo (lahko tudi star v špico nabrušen izvijač) in ravni izvijač da postrgate bakreni "cunder" ki nastane na robovih povezav, ter fini smirkov papir s katerim poskrbimo za lepši končni izgled tiskanega vezja. Reže se nato še očisti s krtačko za umivanje rok ali staro krtačko za umivanje zob.
Pri takšni izdelavi tiskanega vezja odsvetujem uporabo vitroplast ploščice ker je preveč trda in onemogoča rezkanje v globino, boljša za ta namen je pertinaks, ali zadnja leta se prodajajo ploščice bele barve za katere ne vem kako se imenujejo.

[jozkoc]

Še stran spajkanja priključne plošče, če koga zanima kvaliteta spojev.

[Silvo]

ET5410A+ je trenutno v akciji na češkem. (sam sem dal ca 40€ več )