www.elektronik.si

[jozkoc]

@grega09, ali si premajhen ali pa visokoleteči, bistven podatek pri razlagi si izpustil.

Za očistit zarjaveli navoj je dober odvijač sprej, pa še to je treba paziti da nima grafitnega, MoS2, PTFE ali drugega dodatka za zmanjševanje trenja.

Proizvajaleci navajajo zatezne momente pri nenamazanih navojih, torej na koncu ko vse vijake zategneš še z moment ključem morajo biti navoji suhi. Ne vem kakšen boljši argument naj še navedem.

@Silvo, tisti vijaki v motorju ki se kopajo v olju imajo posebne podložke ki se zavihajo pri glavi vijaka da preprečujejo samodejno odvijačenje, vsaj tisti vijaki na najbolj kritičnih mestih.

[Krampus]

[shar]

Glede mazanja vijakov na platiščih Audi v svojih priročnikih jasno navaja, da vijaki ali matice koles ne smejo biti mazani z oljem ali mazivom. Razlog je v tem, da mazivo zmanjšuje trenje med navoji, kar lahko privede do nepravilne zategnjenosti, kar bi lahko povzročilo poškodbe ali celo nevarnost odpovedi med vožnjo.

Audi svetuje, da se vijaki zategnejo suhi in po specifikacijah z uporabo momentnega ključa. Če so vijaki korodirani, jih je treba očistiti in po potrebi zamenjati, ne pa mazati.

[jozkoc]

[Branez]

[grega09]

No, nekako je tole tehnični forum in mislim, da je večina tule dala srednješolsko fiziko skozi in loči kg, N in momentne ročice. Vsaj upam...

Prednapeta vijačna zveza je dosti bolj kompleksna zadeva, kot se mogoče zdi na prvo žogo. Težko je zdaj tule nek šnelkurs narediti na hitro. Bo treba razumeti elastičnost vijakov, prirobnic, itd., kar pa je nekomu, ki ni vešč razmišljanja o deformacijah jekla, dokaj težko razložiti. Vsaj po mojih izkušnjah. Pač vzame svoj čas, kot vsaka kompleksna tematika. Pa en problem je, da ljudje težko razumejo deformacije, ki jih ne vidijo. Tega je pa v strojništvu in jeklu en kup.

Loctite ima tudi svojo funkcijo, samo na vijakih platišč ga jaz ne bi uporabljal.

Tudi natančnost moment ključa je veliko manjša, kot si večina vsakdanjih uporabnikov predstavlja. Hitro vse skupaj zaplava za 30 % - pa ne moment, amapak sila v vijaku, ki pa je končen rezultat, ki ga potrebujemo. Tu se začne tudi večna debata v strojništvu, ki se pri preračunih vedno izmotava - poznavanje koeficienta trenja. V glavnem suh vijak ima več trenja in bo pri nekem momentu imel nižjo osno silo. Če ga namažemo, bo pa izgub manj in bo osna sila v vijaku na koncu večja. Torej je končen rezultat možna preobremenitev vijaka, kar pa močno dvomim, da ni bilo upoštevano pri snovanju teh vijačnih zvez. Zato imam raje vijake namazane, da je tudi odvijačenje ob cesti lažje. Pa to ne pomeni, da bo vijak prej popustil. Čudno, verjamem, ampak tako je.

Lahko še na hitro obrazložim drugače. Velikokrat imajo problem z odvijanjem vijaki večjega premera, ki so še kratki. Če so še pa prirobnice, ki jih spajamo dokaj podajne, torej elastične, potem je to najslabša kombinacija. Dobra kombinacija je toga prirobnica in elastični vijak. Ko pride dodatna zunanja obremenitev na vijak, se jo večina prenese na bolj togo vzmet, ki je v tem primeru prirobnica, vijak pa obdrži obremenitev skoraj konstantno - takšno kot je dobil pri zatezanju na moment. Tako je tudi vijačna zveza najbolje izkoriščena in ekonomična. Kratek in tog vijak bo za enako osno silo potreboval manj raztezka in ga bo tudi hitreje izgubil - beri vijačna zveza bo popustila. Če je vijak dolg in s tem elastičen, pa je raztezek za enako osno silo večji in bo rezerve pred odvitjem več. Poizkusite kdaj kratek vijak, ki se vam odvija, zamenjati z daljšim in ga podložiti z distančnikom v obliki cevi. Bo takoj bolje.

Dovolj za ta večer. Na telefon je težko tole klamfati...

[grega09]

Še tole sem pozabil dodati, kot je napisal frenki, je tudi iz debate in podatkov razbrati, da bi tole lahko bila sabotaža. Pa lahko damo vso teorijo na stran. Ni pa ne prva in ne zadnja.

Sicer ne vem zakaj bi to kdo počel, kot večino neumnosti...

[ro-bi]

[1dva3]

Edina uporaba bakrene masti pri avtu je malenkostno namazat vodila ploščic. Samo že za to obstajajo keramične ali grafitne paste, ki so boljše.
Da se pa ta šmir uporablja vsepovsod je pa napačno, sploh na alu platiščih, kjer poškoduje material zaradi galvanske korozije. Sam baker pa jo ne preprečuje in je čisto dovolj, da je pesto mastno in gre vse brez težav gor in dol.
Sam, do sedaj nisem imel nobenih težav s platišči na nobenem avtu. Vedno se je kolesni vijak odvijal z večjo silo kakor se je privijal. Da se pa vse zlosa pa ...

[twom]

[1dva3]

[Iztok_S]

Po montaži novih gum so se mi že po enem tednu na desni strani avta odvili vsi vijaki, razen tistega posebnega proti kraji koles.
Ja logično, kolesa so hoteli ukrasti!

Ugotovil sem šele, ko mi je na avtocesti prihajalo pri 120km/h do hudih vibracij in se je začel odvijat še ta edini, ki je držal kolo na mestu. Ne smem niti pomisliti, kaj bi se lahko zgodilo.

[jozkoc]

[Jaka57]

Nehajte, da ne bo kdo tople vode odkril.
Že veliko let 2X na leto menjam gume in se še nikoli (saj vem, nikoli ne reci nikoli) ni zgodilo kaj takega.
Je pa res, da moj vulkanizer, potem, ko je s pištolo privijačil nazaj kolesa, spustil avto in
vsak vijak zategnil z moment ključem.
Ni uporabil nikakršne masti ali kaj podobnega. edino, kar je uporabil je bila "drat piršna".

[PPartner]

Tudi pri nas sami redno menjamo gume 2x letno. Nikoli problemov.
Za vijačenje uporabljamo pištolo na zrak ali baterijsko šraufarco. Nastavke imamo te namenske daljše s plastiko okoli da ne opraskaš platišča. Vijake zategnemo po občutku, da lahko v primeru defekta na cesti odvijačimo vijake. Smo pa nabavili tudi moment ključ. Če je potrebno z žičnato krtačo očistimo pesto, raznih masti ne uporabljamo. Pomembno je, da so matice ali vijaki ustrezni za platišča; nastavek za vijake, matice ne sme imeti zračnosti; nekih podaljškov za gedore ne uporabljamo. Pravtako ne uporabljamo orodji, ki so priloženi vozilu.
Do nenamernega odvijačenja lahko pride tudi, če so bila platišča pred kratkim barvana.