www.elektronik.si

[PeterC]

Pozdravljeni.

Spravil se bom v izdelavo kitarskega ojačevalca. Zanima me, kje pri nas se da kupiti naslednje elektronke:

12AX7
12AT7
6L6

In pa "Spring reverb" - enota sestavljena iz nekakih vzmeti, ki simulirajo odmev.

Kakršna koli informacija dobrodošla. Lahko tudi na zasebno, da ne bo reklam.

Lep pozdrav

Peter

[aly]

Spring reverb sem imel enkrat razstavljen. Da se ga tudi doma izdelati.

Za "pogon" vzmeti je tuljava z magnetom. Vijačna vzmet je pripeta pod kotom 90° glede na premikanje magnetka v tuljavi. Dolžina vzmeti cca 20 - 30 cm. Pickup na drugi strani je bil identičen vzbujanju.

Vse skupaj je bilo v ozki dolgi alumijasti škatli.
Notri sta bila dva takšna sistema paralelno. Zakaj - ne vem.

[sebastiant]

Ponavadi vzmeti niso bile enake in so bile zakasnitve različne.
Kasneje smo imeli odmev na magnetofonski neskončni trak.

[Branez]

[sebastiant]

Točno, cel kup glav. Običajni trak je bilo potrebno dokaj pogosto menjati in čistiti glave. Trak, ki je zdržal dolgo pa je bil Agfa / na zunanji strani bele ali rdeče barve /. Dobili smo ga po "vezah" na RTV ljubljana. Oznake se ne spomnim več.

[[g0ran24]]

ECC81/12AT7
ECC83/12AX7
6L6 pa bi lahko tudi uporabil EL34

vse to poglej na www.hte.si če se da naročiti ker v sami spletni trgovini imajo samo nimajo zaloge

[VolkD]

Nekje se mi valja ena ECC801, je nekaj boljša izvedba ECC81. Prav rad jo odstopim free.

[PeterC]

Heh, za odmev na magnetofonski neskončni trak pa prvič slišim. Si ga predstavljam, najbrž se je s hitrostijo traku ter zamiki glav dalo nastavljati zvok.

Sem si rekel, da ob poplavi modernih DSP enot poskusim kakšno preprosto analogno rešitev, ki jo je že skoraj povozil čas.
Mogoče se bom lotil spring reverb-a v samogradnji.

Glede lamp - elektronk pa opažam da, čeprav sem absolvent FE, nimam pojma. Dobil sem knjigo Akustika - konstrukcije in samogradnje akustičnih naprav, ki je sicer v redu, ne pove pa vseh odgovorov, ki jih rabim, zato bom kakšno zadevo vprašal kar tu.

@VolkD: Se zahvaljujem za ponudbo, trenutno ne rabim, mogoče kasneje ko mi bo delalo z ECC81 in bom iskal razne variante zvoka.

Sicer sem pa na bolhi našel nekoga, ki ga bom kontaktiral in poprašal kaj se da dobiti.


Kater proizvajalec se vam zdi najbolši na tem področju? Kolikor vem obstajajo Ei-NIŠ, JJ Tesla, Sovtek, Svetlana, E.H., Shuguang...

Gretje... Naj grejem z izmeničnim ali enosmernim tokom. Videl sem načrte obeh variant. Nekateri pravijo da je prvo lampo treba greti z enosmernim, ker ima visoko ojačenje in se lahko 50Hz preslika v signal.

Induktivni filter na napajalnem delu... Je potreben?

Za začetek bi delal samo predojačevalnik, torej nič močnostnega, se pravi da odpadeta dušilka in izhodni transformator?

Kaj pravite na hibrida... Lampe v predojačevalniku pa potem na D-mos močnostno stopnjo.

[sebastiant]

Nostalgija...............
Imel sem ojačevalec AC30 / vox / letnik 1960, bog ve kje je končal......
V njem 4x EL84, v usmerniku GZ34..........
Pa še kakšen Dynacord z EL34 je bil za tiste čase zadnji hit.
Pred VOXom pa sem imel Meazzi ojačevalec z EHOm na magnetofonski trak.

[Branez]

In noben od njih ni imel enosmernega gretja!

[jur]

Indirektno grete katode pri elektronkah so izumili ravno zato, da odpade gretje z istosmernim tokom. Kurjava je zelo dobro izolirana od katode. Če se kje sliši brnenje je bolj verjetno, da je napaka v konstrukciji vezja.

Jur

[PeterC]

Super, torej gretje ni problematično. 6.2V izmenično direktno iz transformatorja.


Kolikor sedaj razumem je osnovna vezava na takšen način:



Bo to v redu za povezovalno stopnjo med elektronkami in DMOSom? Pred potenciometrom pride še predupor, pozabil sem ga narisati.

Skrbi me tistih 400V, DMOS ne bo preživel ce pridejo na vhod.


Po netu sem še našel sheme z elektrolitskim katodnim kondenzatorjem. Ni to narobe? Če me spomin ne vara, so elektrolitski najslabša izbira. Kakšni kondenzatorji in upori so najbolši za avdio signale, da imajo najmanj vpliva na zvok?

[Sokrat]

[jur]

Važno je, da je kondenzator CV2 za dovolj visoko napetost, da ga ne bo prebilo (vsaj 630 V ali več). Med ta kondenzator in trimer P1 bi lahko dal še kakšen upor za znižanje napetosti (vsaj za čas testiranja), da pri polnem odklonu trimerja (drsnik v položaju E) ne bi prišla previsoka napetost na MOS stopnjo. Kondenzator bo spustil skozi samo izmenično komponento, ki bo manjša od 400 V.

Jur

[Highlag]

Indirektno ogrevanje elektrode nimajo vse elektronke. Verjetno boš moral izbrati pravo. Tudi anodna napetost ni pri vseh enaka. Moj ojačevalnik recimo uporablja 6V DC za napajanje elektronk - zaradi daljše življenjske dobe katode in okoli 120V DC na anodni strani.