www.elektronik.si

[alexa]

hi,
jaz imam idejo, da bi dali v računalnik sheme(veliko shem). Potem bi pa razne kombinacije računalnik probaval dokler ne bi bil dosežen učinek.(menjavali bi tipe tranzistorjev)

Kaj mislite?

[RGorazd]

Random logic, ali umetna inteligenca?

Če bi bile stvari tako enostavne, bi se računalniki znali sami sebe poustvariti. Vsak klon bi bil pametnejši od predhodnika. Žal tako ne gre.
Poglej, čip je bacek v škatli. Škatla ima pa nogice. Na nogice pripelješ tok, in poveš backu, kaj naj naredi. Če mu rečeš, da bo ob prisotnem toku na prvi nogici poslal tok na vse ostale nogice, bo bacek to naredu, če mu rečeš, da bo pri prisotnem toku na drugi nogici polovica ostalih nogic mrtva, polovica bo pa migala, bo bacek naredu to.

To je malce tako, na laično napisano. Je pa čip izedno širok pojem. Eni čipe se da programirati, ene se da sprogramirati samo del, tretji so s fiksno funkcijo...itd.

LP Gorazd

[alexa]

No mene zanimajo tisti s fiksno funkcijo.

Je procesor v računalniku programabilen ali je s fiksno funkcijo.
Če je programabilen...zakaj je tak in ni fiksn

[NeoTO]

[igo]

Fiksno funkcijo imajo logična vrata (IN, ALI, NEIN, NEALI, Negator, Ekskluzivni ALI, Ekskluzivni NEALI, ...). Tabele imaš na Hiperfiziki: glej Basic Gates in Truth tables .
Tukaj so izhodi direktno odvisni SAMO od kombinacije na vhodih.


Naslednja stopnja so Pomnilne celice (Flip-Flop-i), ki so sestavljene iz nekaj logičnih vrat in povratnih vezav. Izhodi so odvisni od stanja vhodov in stanja izhodov.

Naslednja stopnja so Sekvenčna vezja (glej Sequential Operations). Izhodi so odvisni od kombinacije vhodov IN Prejšnjih stanj - vgrajene so povratne vezave. Sem spadajo razni števci.

Naslednja stopnja so Programabilna vezja tipa xxPROM, kjer je možno sprogramirati logično tabelo. Izhodi so odvisni od stanja vhodov, pri čemer sami predvidimo vse možne kombinacije in jih vprogramiramo, da potem vezje dela svoje.

Nasednja stopnja so Programabilna vezja tipa PAL, GAL,... , ki jim vprogramiramo logično tabelo, kakor xxPROMom, a imajo vgrajene tudi povratne vezave - to so sekvenčna vezja, ki jim lahko vprogramiramo že precej kompleksen program.

Potem se začne usmeritev v posamezna področja uporabe in nastane cel kup izvedenk, s poudarkom na izbrani funkciji (mikroprocesor, mikrokontroler, aritmetično logična enota, ... ).

Pod vsakim oblačkom se ti odpirajo nove povezave in vse imaš podrobno razloženo. Če ti tehnična angleščina povzroča težave, napiši nerazumljive izraze.

Zakaj imaš XPje? Ostani pri BIOS-u in glej v zaslon. Hecam se. Torej: XPji so program, ki ga napiše programer, z vsemi hrošči vred. Program narekuje procesorju, katere vhode naj gleda in na katere izhode naj pošilja svoje rezultate. Program je zaporedje ukazov, ki ga procesor izvaja. Kaj bo procesor storil ob nekem ukazu pa je Fiksna funkcija, določena ob snovanju procesorja. In vsak proizvajalec ima svojo zbirko ukazov, ki jih razumejo samo nihovi procesorji. Tukaj okrog je marsikaj patentirano, a najprej si razjasni osnove.
LP,
Igor

[VolkD]

Da dodam še jaz malo in upam, da ne bo zato stvar še bolj komplicirana.

[alexa]

torej te napredni čipi imajo v sebi bolj preproste, tako da so programabilni?

Torej napredni čipi(tudi procesor) so programabilni tako, da lahko izvajajo določene stvari?

So torej te programabilni bolj dragi kot logični.

Zakaj procesor ne bi mogel biti logičen?
Torej Win reče:
Prejel bos 8 bitni podatek na nogice 1-8. Pošlji mi jih na nogicah 15-23?
Je še kaka bolj kompleksna interakcije med OS in CPU?

hvala

[Sokrat]

Kupi oz. si izposodi tole in preberi (ne preleti; preberi !).

[alexa]

[jvolk]

Ajejej.. Zapolnili smo skoraj dve strani, tebi je jasno še manj kot na začetku. No ti bom probal še jaz razložit to zelo na enostaven način, da boš vedu sploh kaj je kaj pa da ne bo veljalo jabolko != hruška.

Naslov teme.. mikročip.. tukaj na forumu to uporabljamo bolj kot firmo PIC mikrokontrolerjev. Verjetno si s svojim mikročipom mislil mikrokontroler.

Zdej si pa razdeli te mikrokontrolerje na PC procesorje (AMD in Intel sta zadnje čase glavna pri tem področju) in te mikrokontolerje s katerimi se tukaj ukvarjamo (PIC, ARM, AVR).

Prva skupina - PC procesor. Zanekrat ga vzemi kot eno žival v računalniku, ki dela preveč stvari, da bi jih razumel.

Druga skupina so pa mikrokontrolerji. O teh teče debata na teh forumih. Verjetno te ta skupina bolj zanima zato ti bom bolj na enostaven način razložil kaj se v notranjosti dogaja.

Vzamemo en tak mikrokontroler, ki se največ pojavlja tukaj.
Kot notranjost mikrokontrolerja si predstavljaj eno sobo, 2x2 metra. Čisto dovolj, da naša žival lepo živi v njej. Ta naš mikrokontroler ima 16 tačk. To si predstavljaj tako, da ima tista žival eno mizo na katero so speljane žičke do tačk. Pa vzemimo, da imamo 8 bitni mikrokontroler. Mikrokontroler ima ponavadi par registrov. (Najhitrejši dostop do podatkov.) To si predstavljaj tako da si tista žival zapolni par vrednostni na pamet za nek manjši čas (če kaj računa z njimi). Potem si predstavljal ram mikrokontrolerja kot prste na rokah te naše živali. (Pa živali damo 8 prstov na vsako roko tako, da bo lažje operirala s podatki) Aja pa rok ima lahko več.. Recimo, da jih naša žival ima ene sto, čeprav se bo ob manj zahtevnih programih z pedeseti vrtala po nosu pa s petindvajsetimi praskala po riti, ampak nam je bistveno, da stvar dela. No potem dodajmo našemu mikrokontrolerju eeprom. To si predstavljal, da ma tista žival eno tablo pa kredo pri sebi (pa gobo za brisat tudi rabi). Pa recimo, da ima naš mikrokontroler še prekinitveno tačko. Se pravi, da bo žival ko se na tisti tački pojavi signal nekaj naredila. To si najlažje predstavljaš tako, da ima tista žival eno kladvo nad sabo, ki jo udari po glavi vsakič ko pride tisti signal. No pol imajo ponavadi mikrokontrolerji še eno uro in prekinitev se lahko nastavlja na tej uri.

Sedaj imamo izdelan en naš mikrokontroler, pa predstavo zate kako to zgleda. Zdej pa dejmo stvar v tek.. Živali moreš dat najprej jest (napetost na napajalne nožice) Če jo nimaš gre žival spat pa se nič od prej ne spomni, sam tisto kar si je zapisala na tablo s kredo.
Ko žival dobi za jest se postavi za mizo, pa pogleda če je kje na mizi kak zvezek z navodili. Če navodil ni, žival ne dela nič. Napišemo en program v zvezek, vržemo živali. Tista odpre zvezek pa vidi, tačke od 1 do 8 morajo bit vhodne (žival postavi lučke na njih, da vidi kakšno je stanje) Ko postavi te lučke, bere naprej. Tačke od 9 do 16 morajo bit izhodne. Pa žival postavi taka stikala nanje, da bo lahko preklapljala enke pa nule na njih. Potem pa prebere tam da si more navit tisto budilko na eno uro. Pa to nardi. Potem sledi navodilom. Recimo piše v navodilih da pogleda lučko na tački 2 in če sveti potem preklopi stikalo na 12 tački. Potem pa ji ura zvoni. Pa lepo žival pozabi na tiste lučke pa stikala, pa gre pogledat kaj mora naredit, če zvoni ura. Pa tisto naredi nakar se vrte spet tja kjer je prej ostala. Podoben efekt ima tisto kladvo, ki ji preži nad glavo in pade, ko se nek vhodni signal pojavi na pravi tački. Če program zahteva si žival tudi kak podatek zapiše na tablo s kredo, da si ga zapomne tudi ko zmanjka hrane ali gre spat. (seveda ga mora ko se zbudi prebrat)

No zdej si pa predstavljal, kako bi stvari delal, da si ti tista žival z vsemi groznimi tacami pa prsti. Aja pa te živali so ponavadi ultra mega hitre.

No pa kaki hudi mikrokotnrolerji imajo take živali s 10000 rokami, pa na rokah imajo 32 prstov, pa ene 140+ tačk, pa vsaj ene 4 ure jim tiktakajo, pa nekatere so zelo ogrožene, ker majo po 8 kladiv nad glavo. Pa nekatere živali so že dresirane na usb pa na network, tiste, ki tega nimajo se pa se pa same matrajo to delat (seveda po navodilih), ali si pa najdejo kakega prijatelja - drugo žival, ponavadi dresirano samo za to delo.

[RGorazd]

[VolkD]

[igo]

Parkiraj svoj bager in vzemi čajno žličko. Za začetno premetavanje logičnih ničel in enic bo zadostovala.

Morda je res bolje, da greš po vrsti. Najprej si temeljito razjasni Logična vrata in tabele Brez tega ti nima smisla razlagati naprej .
Nato vzameš po nekaj posameznih vrat in jih povežeš v Kombinacijsko logiko, kjer so izhodi odvisni SAMO od stanja na vhodih.

Ko se dodajo povratne vezave (jasne ti morajo biti zakasnitve in časovni poteki signala skozi zaporedje vrat), boš spoznal, kako delujejo zapah in pomnilne celice. S tem boš prešel v Sekvenčne vode, kjer so novi izhodi odvisni od stanja vhodov IN od prejšnjega stanja izhodov. Običajno jih pomaga uskladiti "Clock".
Do tukaj boš temeljito natreniral delo z logičnimi tabelami, računi in diagrami stanj.

To so osnove. Razne FPGAje, MCUje, DSPje, ALEje, CPLDje, PALe, GALe, xxPROME, RAMe, MUXe, ... pa boš spoznaval, ko boš imel na čem graditi.

In skoraj bi pozabil vprašati: Ali te morda zanimajo Analogni čipi? V prispodobi: Rastlinski svet . Morda Hibridni čipi (Glive ) ?
Ker čipi so res zelo širok pojem. Kakšno podlago znanja imaš (katera šola, poznavanje tranzistorjev,...) ?
Tvoja vprašanja so seveda dobrodošla.

LP,
Igor

[alexa]

Ja to je zelo dobro, hvala
Ja mene zanimajo tisti basic čipi(glive), ki ob danih signalih na vhodnih tačkah dajo ustrezne signale na izhodnih.

Predznanje..
Mal vem o tranzistorjih(da sta 2 vrsti TPT PTP nekaj tazga)
Znanje: Zdaj obiskujem 2. letnik Gimnazije Ledina(splošna)

No v glavnem v koliko % so te glive primerne za delo oz. kako pogosto se pojavljajo v modernih napravah?

[RGorazd]

Odvisno kaj za vraga poliješ v elektroniko. Če je to sirotka, bo ogromno gljiv. Najprej si preberi, kaj je to tranzistor, da ne bo PTP ali kaj tacga...mogoče f*p? Potem se pa začni izobraževati v smeri elektronike. Za dijaka 2. letnika gimnazije mi deluješ nekam zadržano. V knjižnici si vzemi kaj o elektroniki, pa si preberi.

LP Gorazd