www.elektronik.si

[trot]

Rabil bi upor 100 kOhm-ov/250W. Ima kdo kako idejo, kaj bi uporabil, namesto množice manjših standardnih uporov? Nekje sem bral, da se za take zadeve lahko uporabi tudi voda, v katero se primeša neka snov, s katero potem glede na koncentracijo "nastaviš" ustrezno upornost. Mogoče kdo ve kaj več o tem?

[jur]

Hiter pogled po internetu (google, high power resistor) pokaže, da so upori okoli 250W v glavnem majhne upornosti. Če bi hotel na 100 k uporu moč 250 W bi moral priključiti gor 5 kV.

Voda z dodatki za prevodnost namesto upora ne bo v redu, predvsem če gre za istosmerno napetost. Pri moči 250 W bo vrelo, del vode se bo elektroliziral na vodik in kisik, elektrode bo požiralo in podobno. Ko bo voda izginjala, bo naraščala koncentracija dodatka za prevodnost in upornost se bo zmanjšala.

Jur

[trot]

[Slowfly]

Primerno število zaporedno vezanih žarnic 220V/10 - 15W, bi moralo biti v redu.

Tako dobljen upor bi prenesel celo večjo moč. Takšne žarnice so poceni, pa tudi fizično ne zavzamejo veliko prostora.

lp

[jur]

Sem pomeril žarnico: v hladnem stanju 62 ohmov. Za sto k jih je potrebno skoraj 1613.

Jur

[Slowfly]

Katero žarnico si pomeril?

Po tvoji meritvi bi bila žarnica cca. 780W-na. (P=U**/R), efektivni tok skoznjo, pa bi bil cca. 3,5A, seveda pri 220V.

[jur]

Žarnica: 230 voltna, na nitko, svečaste oblike. Nekaj podobnega kot v priponki. Moč se ne vidi. Je pa majhna, kar se vidi po E14 navoju.

Upor za 5 kV: Po mojem bo potrebno vezati v serijo več uporov. En sam je problematičen že zaradi možnosti preboja visoke napetosti v samem uporu.

Upornost žarnice na žarilno nitko iz wolframa v hladnem stanju je približno desetkrat nižja od tiste pri prižgani žarnici. Nazivna moč žarnice se meri pri vroči nitki. Ob vklopu skozi žarnico steče velik tok. Zaradi tega včasih žarnice ob vklopu precej močno počijo in krepnejo. Še posebej take made in Bolgaria. V grlu žarnice je po navadi vgrajena varovalka (steklena cevka z tanjšo žico), ki pregori in prepreči eksplozijo balona. Poči (zvok, ne steklo) pa vseeno kar dobro.

Matematika: Če na primer prižgemo mojo žarnico z upornostjo 62 ohmov v trenutku, ko je elektrika na vrhu sinusa (220 voltov), je moč, ki jo tisti hip troši žarnica P=U*U/R = 220*220/62 = 780.64 watov. Tri četrt kilovata. Ena konjska moč pa še malo. Žarnico rešita pred uničenjem dve stvari: hitro se dvigne temperatura in z tem upornost, napetost pa po sinusni krivulji v 5 milisekundah pade na nulo. Ker je nitka še vedno vroča, ima pri naslednjem sinusnem polvalu tako visoko upornost, da ni škode.

Upor: Tak upor (100 k/250W) se lahko uporablja za praznjenje VN kondenzatorjev. Upor poskrbi, da je kondenzator v usmerniku hitro po izklopu nenevaren. ...Oddajniki na elektronke, plinski laserji,...

Grelec kot upor: Grelci, ki delajo na 220/300 voltov ne bodo primerni. Upornost enega grelca je daleč pod 100 k ohmi.

Eksperiment: Vzameš pertinaks (brez bakra) na primer 5 krat 5 centimetrov. Ali pa 10 krat 10. Na vsako stran priključiš z krokodilčki trafo 5 kV, 500 mA, 50 Hz. Ob vklopu transformatorja se ne zgodi nič. Če pa od enega do drugega krokodilčka narišeš z navadnim (grafitnim) svinčnikom cikcakasto črto (ob izključenem transformatorju!) in potem vklopiš trafo, dobiš krasen ognjemet.

Jur

[aly]

Kaj pa sploh delaš, da rabiš 5kV in 250W upor???
Cvretje jajc v trafopostajah?

Slowfly,
žarilna nitka ima močno temperaturno odvisnost upornosti. Hladna ima nizko upornost, topla je lahko tudi 10x večja.

[Sergej]

Voda je krasen upor za izmenično in recimo za zagon kakšnega za varovalko premočnega motorja. Moraš pa dodat kar nekaj kuhinjske soli, da 'potegne'. Če nimaš ločilnega, to seveda ni dobro kakorkoli ozemljit.

Za enosmerno ti pa svtujem, da pokličeš ETA- Cerkno, da se zmeniš za kakšne odpadne cevne grelce manjše moči.

[Slowfly]

Jap, Jur se strinjam s tabo.
Sem šel v M.....r po 15 W žarnico za hladilnike. Švohnejših pač nimajo. V hladnem stanju je upornost 360E, po priklopu na 24V DC, tok zelo hitro( nekaj ms) pade iz začetnih 60 mA, na 16 mA, kar pomeni, da je upornost narasla na 1500E.
Pogojno bi bile take žarnice v zaporedni vezavi uporabne za Trot-ov projekt. Mogoče bi v serijo z žarnicami vezal še primerno dušilko, ki bi omejila hitrost naraščanja toka skozi "upor" iz žarnic, ob vklopu naprave. Vsekakor bi bilo dobro, če Trot napiše kaj več o projektu.

[trot]

To mislim uporabit za omejitev toka pri napajanju za laser.

Zakaj pa voda ni dobra za enosmerni tok? Voda se mi zdi zanimiva, ker bi eventurlno (če bi potreboval) lahko naredil tudi potenciometer - ena plošča tega upora bi bila premična in bi na ta način spreminjal razdaljo med ploščama.

[Slowfly]

Zato.

[s55m]

Za igranje z vodo, je napetost vsekakor previsoka. S popolnoma čisto, ni prevodnosti, s soljeno, pa jo je kaj kmalu preveč. Taki sodi s slano vodo, se običajno uporabljajo kot breme za velika usmerniška polja, vendar za nizke napetosti. Vsekakor teh 5kv dobiš iz 230V, pa omeji tok na primarni strani, da se ne mučiš s 100k omov.

[jur]

Za napajanje plinskaga laserja lahko dobiš pri JDM/uniphase za okoli 40.000 SIT (z transportom) narejen napajalnik. Modeli so različni po napetosti in toku. Na primer 7500 voltov in 4.5 miliamperov pri tem je vhod naprave 220 voltov, 50 Hz. Omejitev toka je elektronska. Naprava gre v žep od srajce. Dimenzije na sliki so v colah. Širina je torej okoli 8 cm.

Jur

[trot]

Moj trafo je 20kV/cca 5kW.