www.elektronik.si

[bajta]

Hello,

torej rad bi si naredil IR dimmer Po malce surfanja sem naletel na ta projekt. Zadeva zgleda precej lustna in uporabna. Zanima me, ce je kdaj ze kdo naredil kaj podobnega. Sam bi namrec rad zgradil regulacijo luci v moji sobi. uC in triac bi zmontiral v stikalo in ga pilotiraj z daljincem.

Torej ce si prav predstavljam delovanje triaca in uC, gre stvar nekako takole. uC prozi triac, ki ostane vkljucen do prehoda nicle na omrezni napetosti? Takrat se izklopi in uC ga mora spet sproziti. Od frekvence nasega prozenja je torej odvisna svetlost zarnice.

Naj me kdo popravi, ce sem zgresil

Projekt bi rad napisal v bascomu, ker sem v njem precej bolj domac, kot s c-jem. Za zero-detection bi bil uporabil kar vezje, ki je uporabljeno tudi v zgornjem linku. Vezal bi ga na int0 in interrupt sprozil ob low.(morda falling??)

No ce je kdo pripravljen malce pomagati bi bilo ok Moje znanje el. je kljub enoletni izkusnji z uC se vedno skromno

[MadMax]

Če boš prakticiral zero-cross, se pripravi na krvave in boleče oči.
Kako bo svetila žarnica, lahko probaš tako, da zaporedno vežeš navadno diodo (1N4007 ali 1N5404 ali podobno), pri tem pa upoštevaj, da si z diodo odstranil samo vsako drugo polperiodo.

S tvojim sistemom bi moral odstranjevati tudi po dve in več zaporedno-rezultat si kar zamisli...


Zatemnilna stikala delujejo po sistemu zakasnitve vklopa triaka v vsaki sinusoidi (pozitivni in negativni enako).
Kasneje ko vklopi, manj sveti.
Vklaplja torej tudi ravno takrat ko si ti morda najmanj želiš: ob maksimalni napetosti, na vrhu sinusoide.

Določene nezaželjene efekte in učinke na okolico se rešuje s pomočjo dušilk in kakšnega kondenzatorčka.

[rajko]

V Bascomu boš to najbolj enostavo rešil. Z PWM in Timer_ji boš svetilnost popolnoma prilagodil svojim željam. Tisto kar ustvarijo kupljeni regulatorji (TO JE TO) ni to kar lahko ustvariš z mikrokontrolerjem.

[MadMax]

Ampak za PWM bo treba namesto triaka uporabiti kaj drugega.
Ne poznam namenskih elementov, ampak zadeva je potem enostavno rešljiva z greatzom in tranzistorjem.

[bajta]

jah na pwm sem tudi sam pomislil, vendar mi zmanjka znanja, ko je treba krmilit 220V napetost. Torej bi bila resitev, da dam en mocnosti tranzistor in ga prozim z pwmjem?

[Jernej Š.]

Živjo!

Že kar nekaj časa je minilo, odkar sem naredil eno tako reč. Ker je bilo le v izobraževalne namene, nimam več izvorne kode in ne vezja. Lahko ti pa opišem delovanje programa, ki se ga še spomnim.

Program je uporabljal detekcijo ničle. To je nujno, ker danes že preveč poceni napravic smeti omrežje s harmoniki, ki so posledica sekanja sinusa "na slepo". Detekcija ne vpliva na kakovost zatemnjevanja. V prejšnjem postu omenjena vezava diode in žarnice ni enakovredna tej vezavi, ker ima vsaka perioda 2 prehoda skozi ničlo in se v vsaki periodi 2 krat seče sinus. Zato se uporablja triak namesto tiristorja. Dioda popolnoma izloči eno polperiodo.

Program gre takole: ko pride do prehoda sinusa skozi ničlo (za detekcijo tega sem uporabil optocoupler, da je omrežje galvansko ločeno od uC), se resetira timer v uC. Ko preteče določen čas (odvisen od želene zakasnitve, od 0 do 10 ms, polovica periode 50 Hz), se sproži triak. Triak se bo ob naslednjem prehodu skozi ničlo sam izklopi, preko detekcije ničle pa se zopet resetira timer. Po preteku enakega časa zakasnitve kot prej se triac ponovno sproži. Tako je v vsaki polperiodi porabnik vključen točno določen čas. Ta čas določa, kako močno žarnica sveti. Utripanja pri omenjenem postopku ni, razen morda pri zelo nizkih vrednostih osvetlitve. Za to poskrbi termična vztrajnost nitke v žarnici, ki v času med vklopi ohranja nitko žarečo. Signal detektorja ničle je potrebno zaznavati v prekinitvi, preko prekinitvenega pina - da se doseže dovolj hiter odziv.

Lep pozdrav!

[Jernej Š.]

Glede PWM-ja: stvar je veliko bolj komplicirana. Potrebno je usmeriti omrežno napetost, dobiš približno 320 V enosmerne napetosti. To moraš nato razsekati s PWM signalom (običajno MOSFET tranzistor, zaradi svojih dobrih lastnosti pri takih aplikacijah). Poskrbeti moraš tudi, da ne pride nikoli na žarnico enosmernih 320 V (kar se lahko zgodi pri napaki v programu ali elektroniki).

Mislim, da ni vredno truda. Je pa zanimiv izobraževalni projekt...

[ElGrigon]

IR dimmer zaslediš na filemanager-ju. Triak vodi PIC, prožiš pa ga lahko z vsakim daljincem ali pa s tipko.

Sam sem ti naredil dva, proženje imam s tipkami. Delujeta že lep čas...enega je enkrat "pokvarila" strela, ko sem na novo sprogramiral čip je spet deloval.

[bajta]

fantje super ste Hvala za vse odgovore. Verjetno pa bom na zacetku kar sprobal z zero-cross detekcijo. Upam, da res ne bom hodil okoli s krvavimi ocmi Me bodo se policaji skos za rokav cukal

Porocam, ko zasvetim(ups: zasveti)

[MadMax]

Ok, dodajam in razjasnjujem moj prvi post:
očitno sem napak razumel, da bi ti rad vklapljal triak pri prehodu skozi 0 s ciljem zmanjšanja RF motenj.
Za pravilno delovanje oziroma tempiranje zakasnitve vklopa triaka pa zero-cross detekcijo seveda rabiš. Za sinhronizacijo.

[bajta]

Hja se mi je ze zapletlo pri teoriji Malce razmisljam o tem dimmerju in triacu nasploh. Bolj tuhtam, manj zaupam v svoje razumevanje teorije.

Torej, ce se triac izklopi pri prehodu cez nic, to pomeni, da se izklopi 2x v eni periodi. Torej, ce ga vklopim ob prozenju prekinitve bo svetilnost zarnice na 100%, in le-ta ne bo brnela. Ce pa hocem zatemnitev zarnice, moram triac proziti po preteku nekega casa, torej vedno bolj proti spici prve polperiode. Potemtakem prozenje v 5 milisekundi pomeni vrh sinusoide in posledicno mocno nihanje zicke v zarnici zaradi hitrega menjavanja mag. polja. Vsaj tako si predstavljam. Naj torej triac vklopim v 3/4 polperiode, kjer napetost pricne padati?

Verjamem, da sem vse skupaj napisal precej komplicirano, vendar se mi trenutno tudi v glavi stvari precej zapletajo

[MadMax]

Saj pravilno razumeš delovanje, le neke stvari moraš še povezat.
V grobem, poenostavljeno kar moraš vedet:

Triak izklopi pri prehodu skozi 0.
Ti ga moraš vklapljat v vsaki polperiodi.
Od trenutka, kdaj ga vklopiš, je odvisno koliko ti bo žarnica svetila. Bolj ko želiš da sveti, prej ga vklopiš (za max. jakost takoj na začetku polperiode), manjša svetilnost pa pomeni kasnejši vklop. Vklop tik pred koncem vsake polperiode pomeni minimalno svetlost.

Za magnetna polja znotraj žarnice se ne sekiraj, dokler gre za žarnice z žarilno nitko. (ok, halogenke imajo neke svoje muhe, ampak zate niso pomembne)

Brnenje ni spet takšno, da ne bi bilo za preživet. Nekaj ga doda že sam triak, nekaj žarnica, nekaj pa tudi dušilka, ki jo boš moral (skoraj) obvezno vgradit.

Skratka, krmiljenje izvedi tako, da boš spreminjal zakasnitev vklopa triaka glede na začetek vsake polperiode.

Upam, da je zdaj kaj bolj jasno...

[bajta]

hoj,

sem sprobal celotno zadevo. Naceloma deluje zadovoljivo, torej svetilnost lahko visam ali nizam preko serijske povezave. Problem pa nastane pri programiranju z bascomom. Ocitno njegove rutine niso dovolj hitre, da bi zarnico prizgal do konca. Ali pa samo jaz ne znam Uporabil sem INT0 za zaznavanje prehoda skozi nic in timer1 za zakasnitve. Prekinitev torej sprozi timer1, ki nato sprozi triac. Ocitno bo treba se kar nekaj igranja Drugace pa hvala vsem, da ste me spravili na pravo pot

lp, B.

[_Mitto_]

Torej tu je rešitev
RANDOM-PHASE OPTOISOLATORS TRIAC DRIVER (NE zero-cross)
npr: MOC3021-M.pdf, ki ga lahko dobim tudi v SLO.

Mi lahko kdo pove le, zakaj je v datasheetu
Figure 9. Typical Application Circuit
vezje tako kot pač je? Zanimam me kakšen je način vzbujanja glavnega triaka?
(v takem vezju bi jaz uporabil opto-diac)

Sicer pa bom v svoji aplikaciji dodal transformator, za galvansko ločitev, da vezje ne bo več odvisno od "polarizacije". (faza, nula)

[Dorijan]

MOC(3021,3051) so posebni optokoplerji za krmiljenje triakov, tista vezava je tako narejena, da na uporu ostane velik del napetosti, tako da je ravno dovolj visoka, da lahko proži triak. Drugače bi skurilo MOC.
če delaš vezje brez MOCa je problem ker ni vseeno kje je faza in kje nula. Žarnica naj bo na tisti liniji kjer je predupor za MOC(v teh shemah zgornja), ker drugače bo spet nekaj skurilo (sem probal)
-Razen zadnja shema pri kateri je drugače določeno kje je obremenitev