www.elektronik.si

.

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

jur · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 1:00 pm Naslov sporočila:

V glavnem priporočajo PE, PP, PET in podobno. Termal transfer na baker bo lahko problem, ker bo baker odvedel toploto, pa se barva/folija ne bo prijela.

Test: ravnokar sem preizkusil termalno folijo za brother P-touch printer. Za tiskana vezja je printer povsem neprimeren. Folija (izpuljena iz kasete) se ob dotiku color transfer applicatorja (segretega spajkalnika) na navaden papir lepo prenese. Na aluminij (ohišje floppy diska) pa ne. Nosilna folija se mora zasmoditi, da barva nekako prime. Bakra nimam pri roki. Kakšen je tip folije ne vem, sta pa transfer folija in papirni trak skupaj vgrajena v kaseti. Papir prileze iz printerja, rabljena folija ostane v kaseti.

V prilogi trak in transfer tiskanik.

Jur

. · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 2:21 pm Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

jur · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 4:09 pm Naslov sporočila:

Zakaj ne bi v plotter vtaknil vodoodpornega flumastra in risal direktno na tiskanino? Če bi pero risalo počasi, bi morda še delovalo. Pred časi sem to poizkušal, ampak je plotter tudi v najnižji prestavi risal prehitro. Flumaster ni dovolj hitro dovajal barve, pa ni bila dovolj polnjena črta, pa je kislina vse razžrla.

Jur

. · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 6:06 pm Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

surla · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 7:24 pm Naslov sporočila:

Moja ideja:
Na baker nanesemo Positiv 20 v sprayu, ali kupimo že nanešene plošče.
Namesto da bi osvetljevali z UV svetlobo , postavimo ploščo pod plotter mizo , ki ima namesto pisala montiran laser z valovno dolžino , ki učinkuje na nanos.
Potem razvijemo in zjedkamo.
S tem se izognemo izdelavi filma in nerodnemu osvetljevanju.
Tako nekako delajo fotoploterji,so pa tam nanosi dosti bolj občutljivi.
Se pravi ali obstaja laser, ki bi hitrom učinkovalm na recimo positive 20?

Highlag · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 7:56 pm Naslov sporočila:

Sigurno obstaja, samo ne vem, če imaš denar zanj..... Twisted Evil

Rabil bi kakšen UV laser. Torej pride v poštev kakšen kemični, ali pa excimer. Nisem prepričan da bi kje dobil diodnega. Modega za Blueray že, samo ne vem, če je valovna dolžina dovolj nizka, da bi lak reagiral...

ElGrigon · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 9:54 pm Naslov sporočila:

jjakob · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 10:15 pm Naslov sporočila:

Namesto laserja bi lahko uporabil tudi žarnico ali UV LED, ki jo sfokusiraš z lečo. Ali pa kar oblok med dvema elektrodama (ki oddaja ogromno UV žarkov), prav tako sfokusiran.

. · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 11:11 pm Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

ElGrigon · Objavljeno: Sre Nov 21, 2007 11:17 pm Naslov sporočila:

igo · Objavljeno: Čet Nov 22, 2007 2:02 am Naslov sporočila:

Kaj ni mogoče?

Na tak način so imeli lakirnice že pred +10imi leti. Sem gledal en dokumentarec. Barva je bila na cca 500kV, robot je bil plastičen, kos kovine pa ozemljen.
Nauk zgodbe: niso rabili folije (v NM je porabijo ogromno) za zaščito sten. Barvali o kar v navadni hali med ostalimi stroji in nobena mikro kapljica barve ni šla v nič. Povrhu vsega je tok, ki je stekel s kapljice ob dotiku s kovino, zapekel barvo, kar je prepolovilo čas sušenja.

Obstajajo pištole za barvanje, ki so podobne zračnim, a imajo notri električni pršilnik - nič ne piha, samo kapljice letijo stran. Z malce igranja (kaskada,...) se zadevo spravi na ustrezen potencial...

No, potem se začnejo težave z ločljivostjo in velikostjo kapljic in je igre konec. Brizgalni tiskalniki 4800*2400 imajo kapljice velike 2pl , česar se pa res ne da doseči doma.

Bo treba iznajti barvo, ki gre v navadne piezo brizgalne kartuše in se prime na baker.
LP,
Igor

. · Objavljeno: Čet Nov 22, 2007 10:24 am Naslov sporočila:

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

jur · Objavljeno: Čet Nov 22, 2007 11:23 am Naslov sporočila:

Ena možnost je, da bi v plotter namesto peresa vgradil žično krtačko (debeline na primer enega milimetra). Na lakirano ploščo (fotolak ali kaj kdrugega kislinoodpornega) bi potem risal obris (ne vezico ampak obris!) vezice, tako kot delajo CNC machine. Krtačka bi spraskala lak. Za uspešno praskanje bi moral vezje plotati isto sliko večkrat.

Problem plotterja je v tem, da ni narejen za velike stranske sile, ki so potrebne pri rezanju bakra. Ploter premaguje samo trenje peresa po papirju, pa nič kaj dosti več. Preizkušeno na roland dxy1200.

Barve: Akrilna barva je suspenzija trdnih delcev barvila (prah) v tekočini. Inkjet barva je barvasta tekočina sama po sebi, brez trdnih obarvanih delcev. Akril in inkjet šoba bi delovalo pri 100 atmosferah prtiska.

Jur

surla · Objavljeno: Čet Nov 22, 2007 11:28 am Naslov sporočila:

Taki tiskalniki ,ki tiskajo s pomočjo enega izvora kapljic in se te nabijajo elektrostatično in potem odklanjajo niso nobena redkost.V industriji se uporabljajo za označevanje in datiranje proizvodov.Primer datum na dnu pločevinle piva.
Sicr nisem še poizkusil , če je barva odporna na kislino ,ampak na vodo je pa 100%.
Drugače to dela na principu , da je glava statična ,predmet pa se giblje pod njo.
Tu nastane vsaj en problem ,ko bi se taka pisalna glava gibala z X in Y vodilom bi če bi bila hitrost prevelika curek nihal in svinjal po svoje.
Princip delovanja:
http://etd.library.pitt.edu/ETD/available/etd-04122004-193034/unrestricted/GRMaruschockthesis041404.pdf