www.elektronik.si

[Silvo]

Ja, kar precej časa mi je vzela raba AD-ja. Pravzaprav je bil vzrok površno branje datasheta. Prevzeta vrednost poravnave rezultata je desna. Ker sem imel napisano le proceduro za protvorbo 8 bitnetga rezultata za prikaz na displej sem pač vzel rezultat iz ADCL (nizek register) zato, da vidim, če se sploh kaj dogaja. Meritev se je ob resetu izvedla, na kar se ni več spreminjala. Spreminjanje reference, pina, mikrokontrolerja ni pomagala . Na kar sledi podrobnejše branje datasheta...)

Ja naletim na tole:

[Silvo]

Bega me oscilator. Če preberem fuse bite dobim tole v prilogi. Postavljeni sta le dve kljukici. Za oscilator je vse prazno. Kak je pravzaprav clock, kajti program v mikrokontrolerju teče - rekel bi da s frekvenco okrog 4Mhz. Imam narejeno eno procedurco kjer multipleksiram 4 mestni led displej. (skozi sem mislil, da je ura 4Mhz)
Displej normalno prikazuje torej bo ura tam blizu S fuse biti ne bi rad kaj preveč eksperimetiral, da ne naredim kako neumnost (onemogočim serijsko programiranje) zato bi prosil kak nasvet glede oscilatorja ter nastavitev fuse bitov.

[Silvo]

Nekaj ugotovitev - Izračunal sem, da je nastavljen clock 1Mhz. Imam vključeno T0 prekinitev s predelilnikom CK/8 Posamezen displej se osvežuje na ca 122.7Hz ("groba" meritev - multimeter) kar pri štirjih displejih znese ca 490Hz==2040uS temu bi ustrezalo da je CK ca. 1uS oz 1Mhz.

[VolkD]

Kaj imaš to ATTiny26 ?

[Silvo]

[VolkD]

Aha.. potem pa startno dela z notranjim RC oscilatorjem na 1 MHz. Stvar lahko pospešiš za 8x. Za kaj več bo potrebno pa zunanji kristal. Z AVRStudio4 praktično ne moreš napačno postavit fuse bitov.

[Silvo]

[VolkD]

[Silvo]

[Silvo]

Glede na to, da je za mano tudi prvi izdelek narejen z AVR-jem, sem si tudi sam ustvaril mnenje PIC/AVR.

V nadaljevanju moje mnenje ter, grobe primerjave.

Oba proizvajalca nudita free razvojno orodje. Microchip (MPLAB) Atmel (Avr Studio)za programiranje v zbirniku. Sama orodja sta si presenetlivo podobna. Prehod z enega na drugega poznavalcu enega ni problematičen. V AVR studio se mi dopade dobra pomoč. V Avr Studiu pogrešam številčenje vrstic (Opcije za vključitev nisem našel - ne vem a obstaja ?) Sicer imata oba razvojna orodja tudi simulator. V AVR Studiju se mi ta zdi enostavnejši.

Assembler:
Picassembler pozna 35 instrukcij AVRassembler jih pozna 118 (ATTiny26) Z napisanega je razvidno, da ima Avrassembler bistveno več instrukcij. To pomeni, da je tudi bistven bolj "okreten" ter omogoča lažje programiranje. Prehod iz PIC na AVR assembler ni problematičen. Mislim, da bi bilo težje obratno, kati manjkalo bi instrukcij, ki si jih vajen.

Programator:
V MPLAB-u uporabljam ICD2 clone, ki zaneslivo deluje. Omogoča tudi online debug za določene mikrokontrolerje.
V AVR Studio je bil uporabljan darkotov programator, ki se je izkazal kot izredno hiter in zanesljiv programator.

Mikrokontroler:
Primerek, ki sem ga imel je bil ATTiny26. "ekvivalenten" pic bi lahko bil PIC16F88.

Arhitektira je seveda kar precej različna. Osnovne razlike so:
Pici imajo registre razporejene v več bank - zavisi od tega koliko registrov ima.
Omenjen primerek ima registre razporejene kar v 4 banke. Napaka pri izbiri banke lahko programerju naredi kar nekaj sivih las.
Omenjen primerek PIC-a ima sicer večji programski pomnilnik, ima več rama ter eeproma. Po vgrajeni periferiji sta si dokaj podobna. Oba imata 10 bitni ADC. Nekaj več možnosti - pred vsem pri izbiri referenčne napetosti omogoča ATTiny26.
Oba imata vgrajen PWM ter USI slednje pri ATTiny-u še nisem poskušal.
Oba omogočata izbiro različnih tipov oscilatorjev z nastavitvijo fuse bitov. Pri pic-ih je to "elegantnejše" Fuse bite je možno definirat v samem programu. Prav tako tudi ni strahu, da bi z neustrezno postavljenim bitom "zaklenil" progamiranje.
Za podrobnosti povezave na datasheet. ATTiny26 PIC16F88

Datasheet:
Oba proizvajalca imata kvalitene datashete. Pri AVR-ju sem pogrešal kak primer kode pri opisu določenega dela periferije.

Cena HTE:

AT TINY 26L-8PU DIL-20 LeadPBfree 4,59 €
PIC 16F88-I/P 8-BIT FLASH MCU RoHS 5,28 €


Za konec:
Prehod z PIC-a na AVR je sorazmerno enostaven. Osebno sem potreboval največ časa za "pripravo terena" (snemanje ter nalaganje razvojnega orodja, sestavo programatorja ter testne plošče) Prva ledica se je na testni plošči prižgala že po kakih 15 minutah po tem, ko sem imel "teren pripravljen"

[Silvo]

Tudi AVR ne zna shraniti SREG v sklad Bil sem skoraj prepričan, da to zna, zato na to nisem bil pozoren, dokler nisem pri neki testni zadevi naletel na težavo.

Spisal sem eno testno procedurco ter jo poskusil na simulatorju. Prekinitev T0 pred prekinitvijo postavim zastavico Z nato jo v prekinitveni rutini izbrišem - zunaj prekinitve program zazankam.

Obstaja še kaka druga varianta kot, da se SREG v prekinitveni rutini shrane v nek začasen register, ter se pred zaključkom prekinitve vrne.

[spy]

AVR res ne zna sam shraniti statusni register. Za hitro-ponavljajoče prekinitve se strmi za čimhitrejšo prekinitveno rutino, zato takrat žrtvuješ nek spodnji register samo za shranitev SREG med prekinitvijo (kot si napisal).
Če pa je škoda registrov, pa postaviš SREG indirektno na sklad:

in r16,SREG
push r16
....
pop r16
out SREG,r16

Oba, PIC in AVR sta precej razširjena, zato je primerov kod za dele periferije ogromno. Atmel jih ima zbrane v Application Notes.

[ljudsko]

Silvo, ko si napisal tako lepo sporočilo, si pa še mene prepričal o AVRjih. Sam sicer niti o PICih ne morem nevem kaj veliko govoriti, ker za mano še ni kakšen resen projekt, ampak se še učim. V načrtu imam izdelavo ICD2 clone programatorja za PICe, takoj, ko si izdelam osvetljevalno napravo...Ko bom skozi dal PIC mikrokontrolerje in bom že do dobra obvladal assambler, bom malo preklopil na AVR assambler, ko bom tudi tega obvladal, pa se ne bom več zafrkaval z večjimi projekti v assamblerju, saj je dokaj zamudno in zelo razmišljujoče delo. Pri picih bom preklopil na BASIC, pri AVRjih pa na BASCOM. To bi naredil že na začetku, ampak potem ne bi imel potrebnega znanja o arhitekturi in delovanju, kot si že sam rekel.
Lp

[Silvo]

Za mano je ena malo obsežnejša aplikacija pisana v assemblerju. (porabljenega ca 90% pomnilnika Attiny2313) Večjih težav pri programiranju nisem imel. Kot sem že omeil v enem iz med sporočil sem imel malo težav z količino direktno dostopnih SNR. (Pri picu so namreč vsi direktno dostopni.)

Zanima me kako je s skladom pri AVR-jih. V omenjeni aplikaciji sem v sklad "potiskal" registre do enega nivoja. Na simulatorju sem sicer poskusil, da je vrjetno sklad omejen le s količino srama. Vprašanje glede sklada;
A prvajalnik zazna "owerflow" ?. Je možno iz sklada "izvleči" direktno register shranjen recimo na prvem nivoju?

Primer:

[aly]

Na začetku programa sklad ročno incializiraš na konec SRAM pomnilnika (ali pa kar nekam na sredino). Če prebereš vrednost stack-pointerja, potem brez težav vohljaš po okoliških lokacijah z indirektnim naslavljanjem (s pomočjo X, Y, Z pointerjev).

V mojem spominu ni HW zastavice za stack underflow...
Prevajalnik pa tega ne more detektirati, ker nima pojma, kakšni bodo pogoji izvajanja in kako vgnezdene imaš interrupte.