www.elektronik.si

[cerovac_i]

Na zadnjem sejmu v Pordenonu sem kupil 4 majhne tlivke. Ponavadi se jim serijsko doda še 100 k upor in se jih tako uporablja kot kontrolne lučke za omrežno napetost .
Včasih so se tlivke uporabljale za generiranje referenčne napetosti pri napetostnih stabilizatorjih na elektronke, podobno kot se sedaj rabijo zenerke. Odločil sem se preizkusiti tudi to možnost.
Najprej sem eno tlivko priklopil na omrežje tako da sem v seriji dodal 100 k upor in usmerniški mostiček. Napetost na tlivki sem dodatno filtriral s kondenzatorjem 0,47 F. Ugotovil sem da moja tlivka, ko zagori, zadržuje napetost približno 75V. Z zamenjavo tlivke in z zmanjšanjem predupora na polovico se napetost spreminja le za kakšen volt.
Poskusil sem tudi vezati 2 in več tlivk zaporedno da bi dobil višje napetosti. Vezava dveh tlivk je bila kot na priloženi shemi "A".
Pri serijski vezavi 3 tlivk kot na shemi "B" se je pojavil problem da so se hladne tlivke težko prižigale. Zato je bilo treba najprej zmanjšati predupor. Potem ko so se prižgale in so se vsaj malo segrele, je bilo že možno povečati predupor. Podobna zaporedna vezava 4 tlivk pri omrežni napetosti sploh ni delovala.
Pri hladnih tlivkah je bilo dovolj da bi se parkrat dotaknil vmesne povezave tlivk s kakšnim izoliranim kovinskim predmetom, da so te zagorele. Zato sem si pomagal z dodatnim keramičnim kondenzatorjem za lažji start, kot na shemi "C".
S pomočjo majhnega dodatnega kondenzatorja za start mi je na koncu le uspelo oživeti tudi vezje s 4 tlivkami pri omrežni napetosti, kot na shemi "D", vendar še vedno s podobnimi težavami pri startu hladnih tlivk.
Zanimivo je to da se pri enosmerni napetosti svetloba pojavi samo okrog negativne elektrode. Priključka tlivke se vedno lahko med sabo zamenjata, za razliko od Zener diod, kjer je treba na to paziti.

[psevdonim]

če se prav spomnim, ima tlivka karakteristiko "negativne" upornosti, tako kot diac.
Dokler ne prevaja, se tok in napetost povečujeta (tok izredno malo, skoraj nič); ko pa začne prevajati, se ob večanju toka napetost znižuje.
Predlagam, da za boljše razumevanje delovanja tlivke izmeriš in narišeš (in objaviš) U/I karakteristiko.

[VolkD]

Negativno upornost tlivke so včasih koristili v oscilatorjih žagaste napetosti.

Negativna upornost je namreč idealna za izdelavo oscilatorja.

Na podoben princip deluje tudi oscilator z tunel diodo.

[start]

Se opravicujem za offtopic...
Napaka v naslovu teme. R se je urinil namesto T.

[cerovac_i]

Pardon, hvala. Že popravljeno.

Ker sem vezje že razdrl in pospravil tlivke , bom poiskal karakteristike v kakšni stari knjigi.

[Azrael]

Oscilator s tlivko se je uporabljal tudi za časovno bazo nekaterih preprostih osciloskopov, vendar je tak oscilator uporabemn samo za zelo nizke frekvence.

V bistvu gre za tlivko, ki ima paralelno vezan kondenzator, oboje pa je napajano preko skupnega predupora in tako nastane preprost generator žagastih impulzov, kateremu frekvenca se spreminja s spreminjanjnjem upornosti predupora in kapacitete kondenzatorja, torej RC komponente.

Pripenjam pa še nekaj informacij o tlivki iz knjige Heinz Richter: Elektronika kroz samogradnju i eksperimenat, Građevinska knjiga Beograd, 1963.

[Branez]

Nekaj malega o uporabi tlivke kot generator žagaste frekvence

[cerovac_i]

Malo sem pregledal moje dobre stare knjige in našel še en kratek opis tlivke. Kot primer stabilizatorke za profesionalne namene je opisana 85 A2 z U/I karakreristiko.

[Azrael]

Če ni skrivnost, iz katere knjige je ta sken?

[cerovac_i]

To je iz stare skripte FE.
Dušan Lasič: Nelinearni elementi elektronike, 2. izdaja, LJubljana 1971.
Knjiga ima 330 strani!

[Branez]

Še slika nekaj stabilizatork.

Nekoč sem jih uporabljal v AM UKV (144 MHz) sprejemniku za stabilizacijo anodne napetosti lokalnega oscilatorja na 135 MHz. Še so ostale v "rezervi", čeprav sprejemnika že dolgo ni več.

[Azrael]

Hvala za informacije.

Sedaj ko vem naslov, bom lažje iskal to knjigo.

[Branez]

Še slika ZZ1040. Za primerjavo velikosti je poleg nje ena iz prejšnje slike.

[psevdonim]

zanimivo, kako elektronke, ob vsej najmodernejši elektroniki in najnovejših materialih, nikakor ne gredo iz prometa. Če na hitro pogledam katalog od Conrad electronic - na zalogi 142 tipov elektronk in 20 podnožij. Pa koledar kaže, da smo v l. 2011

[borber]

Lasičeva skripta Nelinearni elementi so bili izdelani na ciklostilu, A4 format. Pozneje so bili izdani knjižni ponatisi različnih skript in med njimi so mogoče tudi ta Lasičeva.
CTK v Ljubljani bi jih lahko imel.