www.elektronik.si

[trot]

Za aluminijaste hladilnike so podatki o termalni upornosti, ki pomenijo (če prav razumem) koliko K temperaturne mora biti, da odvajajo 1W (gledam podatke od malija). Zdej me pa zanima, kolikšna je termalna upornost samega ohišja elektronskega elementa, npr. to220 oz. na koliko s bo segrel, če ga pustim brez hladilnika in disipira 14W.

[lucca brassi]

Q=m*cp*dT

A=Q*t

A=P*t

zdi se mi da gre nekako tako - na grobo napaka pa ne bo veliko odstopala od izmerjenega

Cp = specifična toplota ( uporabiš kovino )

[podboj]

14W je ogromno za to220 brez hladilnika, tam do 1 W še gre, pri 14W pa se bo samo pokadilo

[trot]

m*cp*dT bi uporabil samo kadar je nestacionarno stanje, ponavadi pa itak računaš za stacionarno. Šlo bi nekako P=A*alfa*dT. Če je A cca 3 cm2 in alfa cca 20 W/m2K, bi bila potem termalna upornost 166 K/W, kar je ogromno, najbrž bi se res samo pokadilo.

[TECHNIC]

Za termalno upornost pogledaš datasheet konkretnega elementa. Recimo BUZ11 ima termalno upornost Junction-Ambient (spoj-okolica) ~75 K/W, to pomeni da se za vsak odveden watt segreje za 75 kelvinov.
Za 14W bi se segrel na 1075 °C.

[red_mamba]

[trot]

Kaj pa pomeni Thermal Resistance Junction-Cases? Za to220 imam podatke:

Thermal Resistance Junction-Cases: 5 K/W
Thermal Resistance Junction-Air: 65 K/W

[nakamichi]

Glede na ohišje ima tem. upornost 5K/W....to uporabiš pri izračunu hladilnega rebra recimo, ko hladiš direkt ohišje.

Glede na okoliški zrak pa ima temp. upornost 65K/W, kar pomeni brez rebra, prosto stoječe v prostoru.

Razlika je očitna in lepo ponazori slabo temperaturno prevodnost ohišja(tisti mali košček kovine zadaj) glede na okolico.

L.P.,
Miha

[Highlag]

Junction-case je toplotna upornost med čipkom v notranjosti ohišja in ohišjem
Junction-Air je toplotna upornost med čipkom in zrakom.

Če gledaš številke vidiš, da je druga veliko večja. Kar pomeni da veliko slabše odvaja toploto, kot sam čip na ohišje. Če hočeš izboljšati hlajenje montiraš na ohišje hladilnik in toplotna upornost se precej zmanjša. Kar pomeni, da bo komponenta hlajena bolje.

Kar nekaj literature ima objavljen proizvajalec hladilnikov Fischer. Malo poišči. Je kar razumljivo napisano.

[red_mamba]

v primeru hladilnika sešteješ upornost junction-case in upornost hladilnega rebra,
pomnožiš z disipirano močjo in dobiš temparaturo.

če temparatura presega max temparaturo čipa/tranzistorja/orwateva ponoviš vajo
z boljšim hladilnikom (če seveda ne presežeta maksimalne moči elementa, potem vam po nekaj urah reševanja postane jasno da ga ni hladilnika ki reši nastavljeno enačbo , v tem primeru se vežeta 2, 3, 4,.. mosfeti serijsko )

[mucek4]

[red_mamba]