www.elektronik.si

[start]

Zdravo!
Pisem seminar, v katerem racunam kapacitivnost ploscatega kondenzatorja.
Postaviti si moram zgornjo mejo dielektricnosti. Ker nocem navesti neke nadnaravne stevilke iscem podatek o dielektricnosti superkondenzatorja.
Je komu poznam, vsaj priblizek?

Sem se ze pogovarjal z stricem Mr.G. Pa se nisva razumela najbolje.

Hvala za pomoc!

[Gavran]

http://lms.fe.uni-lj.si/amon/literatura/EK/EK4-Kondenzatorji.pdf

[Azrael]

Dielektrik pri polariziranih kondenzatorjih je oksidna plast, ki je zelo tanka. Pri super kondenzatorjih pa pomaga še izjemna površina ogljikovih molekul, kar na koncu pomeni izjemno veliko kapacitivnost.

Drugače pa so nam nekoč rekli, da je najboljši dielektrik voda (H2O) in zaradi tega imam stroje, ki uporabljajo induktivnost, saj je tam permeabilnost brez problema 1000 in več, pri kondenzatorjih pa je dielektričnost zelo majhna.

Mogoče glej še:

http://www.automation.siemens.com/w1/efiles/feldg/files/downloads/7ml19985lb01.pdf

[start]

Najlepsa hvala!
Bom lar uporabil dielektrik stekla.

[aly]

Steklo ima 5 do 10.
Voda pri 20°C ima 80.
Keramika pa do 1E5 = 100 000.

Tanka oksidna plast pri elkotih pomeni samo večjo kapacitivnost, ne pa večjega Er parametra...

Mogoče tu najdeš kak link na tabelo.
http://en.wikipedia.org/wiki/Dielectric

[start]

Sem izracunal z dielektricnostjo vode in sem prisel do zelo majhnih rezultatov, tako da bom uporabil dielektricnost keramike.

Razmak med ploscami sem vzel 2mm, naj ga zmanjsam pod 1mm?

Hvala!

[start]

Bolj kot racunam, bolj opazam da nimam pojma.
V ploscnem kondenzatorju spreminjam dielektrik εr od 1 do 10^5.
Povrsina kondenzatorskih plosc je 40cm^2
razmik med ploscami pa 1mm

Racunam po enacbi: C=ε*(A/d)[F]
ε = ε0 * εr

Dobil sem sledeci graf.
Ali delam prav?

Hvala!

[borber]

Ni jasno kaj računaš, da se ti ne izide.
Aluminijev oksid ima dielektrično konstanto okoli 9. Trik velike kapacitivnosti elektrolitskih kondenzatorjev, kot tudi supercap je v velikem razmerju A/d in ne toliko v dielektrični konstanti. Hrapava površina ali kristalna struktura zagotavljajo velik A in oksidna plast majhen d. Elektrolit s svojo prevodnostjo skrbi samo za zapolnitev praznega prostora med elektrodami.

http://en.wikipedia.org/wiki/Electric_double-layer_capacitor

[borber]

Graf je načeloma pravilen saj funkcija C(epsilon, A, d) je po epsilonu premica, ko gre skozi izhodišče.

[start]

Graf je res pravilen.
Sedaj bom se poracunal vrednost prebojne trdnosti.
Hvala za pomoc.

[borber]

Prebojna trdnost je odvistna od dielektrika, prebojna napetost pa od debeline dielektrika.

[boruts5]

Imam mogoče kdo kakšno tabelo materialov glede prebojne trdnosti?
Sem iskal po netu, a je vse precej razdrobljeno.
lp

Borut

[borber]

Googlaj pod dielectric strength.

[start]

Zdravo!

Se nekaj pomoci bi rabil.

Zgoraj imam podan graf odvisnosti dielektricnosti na kapacitivnost ploscnega kondenzatorja.

Glavni problem, ki sem si ga zastavil je bil ta, da izracunam pri kateri napetosti (prebojna trdnost) bo kondenzator prebil, s tem da upostevamo da se dielektricnost povecuje ε0*εr (εr gre od 1 do 10^5).

Ima to dvoje sploh kaksno zvezo.
Se bo res spreminjala el. prebojna trdnost ce εr povecujem?

Hvala!

[start]

Na 17. strani pise o preboju kondenzatorja.
Podana je enacba za izracun in ta je

BV=Emax*d

Emax je podan zraven vsakega materjala.
Ker pa sem jaz spreminjal εr, sem s tem spreminjal tudi materjale (vsak materjal ima podan svoj εr).
To pomeni, da ce zelim izracunati BV (prebojna napetost) moram za vsak materjal posebaj.
Saj ima vsak materjal razlicen Emax.

Torej, sklepam da sem si zelo slabo zadal nalogo in jo bom moral malo porpaviti.

Imam prav?