www.elektronik.si

[goldy2241]

Ker nisem elektronik, brez potrebe pa tudi ne bi rad nakupoval komponente, imam vprašanji:
Ali lahko Peltierjev člen direktno priključim na baterijo in ponteciometer. Ali lahko z nastavljanjem potenciometra dobim in obdržim samo npr. deltaT=5°C ali pa je zadeva bolj komplicirana? Ne potrebujem namreč 60°C temp.diference.

[Pyr0Beast]

Ne

Lahko priklopiš direktno na baterijo

Vendar ko boš napajanje izklopil ti bo peltier puščal nazaj
In to dokaj konkretno

Potenciometer je pa prešvoh, bo zgorel.

Peltierjev člen ne bo proizvedel 60°C razlike

[goldy2241]

Pravzaprav nočem 60°C razlike. Želim samo cca 5°C. Ali lahko to dosežem s kako drugače? S kakšnim uporom?
Najmanjši Peltier v Conradu ima nazivno napetost 0,8V. Bi ga 1,2V baterija skurila?

[marko-x]

Baterija in potenciomete? Če je Peltierjev elemnet ranga do 1W še ja, pa še potem je to krmilje in ne regulacija (temperatura bo nihala - zelo).

Za regulacijo boš rabil povratno informacijo o temperaturi, in konkretni driver, ter napajalnik.
Peltierjevi elementi so moči 20 - 100W ali več (ebay).

[goldy2241]

Mislim, da ima 1,9W.
OK, očitno je bolj komplicirana zadeva. Torej potrebujem temperaturni senzor, pa še kaj. Kako pa bi se reguliralo? S spremembo napetosti ali toka?

[Pyr0Beast]

po ebayu dobiš peltierje za 5€ neki takega

tistih 0.8V nima veze.

Kupi takega da bo ustrezal napajanju in proizvajal minimalno obremenitev za tvoje baterije (sprobaj, pomeri tok da je tak k hočeš in to je to)

Vse ostalo, regulacija etc je kompliciranje.

Ne pozabi pielterja hladit, za vsak W hlajenja on proizvede 6W na drugi strani

[sraka]

[Azrael]

Peltier je vsekakor treba na vroči strani na nek način hladiti (ventilator, hladilna rebra), saj se tam kuha moč, ki jo je element "potegnil" s hladne strani, kot moč, ki jo je vzel iz napajanja.

Element namreč lahko samo ustvari neko določeno temperaturno razliko med hladno in vročo stranjo (odvisna od elementa in pogojev obratovanja).

V primeru, če je temperatura na vroči strani previsoka, je tudi na hladni lahko višja, kot je temperatura okolice - nimaš več hlajenja, ampak gretje stvari, ki si jo namenil hladiti. Še huje pa je, če peltier pregreješ, nakar postane samo še grelec. Na obeh straneh.

[kobranka]

Koliko pa sploh zdrži? Če imam prav v spominu so jih včasih uporabljali za boljše ohlajevanje računalniških procesorjev.

[Pyr0Beast]

Računaj na tam 20°C razlike pri neki spodobni obremenitvi. Več se da doseči če jih zložiš.

Njihov izkoristek je pa precej slab v vsakem primeru

[Jaka57]

[goldy2241]

Hvala vsem!
Še posebej pa hvala za shemo!

[Pyr0Beast]

>Očitno tukaj lažejo, zavajajo ali pa ti nekaj na pamet.

Več kot očitno ti ni jasen način testiranja.

Max. temperaturna razlika je podana pri pretoku toplote ki je enak 0, zato takih rezultatov v realnem svetu ne boš dosegal.

Le redke redke izjeme podajo temperaturno razliko pri polovični nazivni obremenitvi elementa, kar je edino pravilno.

Max. hladilna moč pa je podana pri minimalnem temperaturnem gradientu med hladno in toplo stranjo - nekaj kar v realnosti ne boš potreboval, ker za tako majhno razliko kuriti štrom ni najbolj razumno.

S večjo razliko temperatur pa pada tudi sama moč elementa (nekako se samouravnava), kar pa pomeni tudi, da mu moraš naviti napetost, da ohraniš isto moč pri večjem gradientu.

In od tu pride tistih 20°C