www.elektronik.si

[Ivor]

Kolega se je odločil, da bo zamenjal razsvetljavo v stanovanju. Namesto halogenih žarnic 12V je nameraval uporabiti LED. Ker napajalnike 12V že ima, je mislil da ne bo problemov. Oooops...!
Napajalniki za halogenke so manjši in cenejši kot tisti za LED, vendar dajo na izhodu izmenično napetost. LED-ike pa žal tega ne "prebavijo".
Za napajanje LED 12V se uporabljajo navadni SMPS, ki jih bolj ali manj vsi poznamo. Kako pa delujejo naši napajalniki za halogenke?
Zunanja plastična škatla napajalnika od 105W ima 120 x 38 x 18mm. Cel napajalnik je težek skoraj 90g. Dimenzije same elektronike so 97 x 35 x 15mm. Transformator je navit na feritnem toroidu zunanjega premera 28mm. Ostalo se vidi na načrtu, ki sem ga sam izrisal iz vezja. Izhodna napetost pri bremenu 60W je prikazana na priloženem oscilogramu (dolga luč iz halogenke H4 za avto).
Sedaj se pojavi problem, kako čim bolj točno izmeriti izhodno napetost. Digitalni voltmetri kažejo približno 5,5V (tudi tisti, na kateremu piše: TRUE RMS!), stari dobri UNIMER1 pa kaže 24V, ko je na izhodu ena sama žarnica. Če sta pa dve v seriji, potem Unimer1 kaže 12V, oscilogram je pa praktično enak kot prej. Na škatli napajalnika piše 11,6V~rms.
Ker me napetost 12V ne zanima, bi rad predelal na nižjo napetost. Nič lažjega, samo previjem sekundar transformatorja na izhodu. Kako bom pa preveril rezultat? Ali je tista meritev rms z osciloskopom merodajna!
Še bolj zanimivo bi bilo preveriti, ali je možno z opisanim napajalnikom zamenjati klasični omrežni transformator za enako moč. Pod kakšnimi pogoji?

[radix]

Digitalni multimetri imajo verjetno premajhno pasovno širino za zanesljivo meritev tako visokih frekvenc. UNIMER in podobni instrumenti z vrtljivo tuljavico pa se odzivajo na srednjo vrednost in imajo na AC področjih ponavadi polvalno usmerjanje.
Zato bo verjetno RMS meritev z osciloskopom še najprimerjejša.

Ta video je tudi vreden ogleda.

[aly]

Ta napajalnik ni primeren za nič drugega kot za halogenke.
Kot vidiš je izhodna napetost visokofrekvenčna in še utripa za povrhu.
Bi se moral res dobro potruditi, da bi dobil vsaj približno stabilno izhodno napetost. Ki pa ne bo imela nobene pametne regulacije. S prevelikim kapacitivnim bremenom, ki ga vsekakor rabiš, vprašanje kaj bo temu napajalniku dogajalo. Lahko ga tudi skuriš, ali pa on skuri tvojo napravo.
Jaz se tega projekta ne bi igral.
Navaden switcher, ki ima tudi regulacijsko povratno zanko, pa je. Saj so poceni.

[protoncek]

Sem poskusil to varianto. Na koncu sem dal graetz in elektrolit ter ledice preko upora. Problem nastane, ker morajo ti napajalniki biti obremenjeni z neko minimalno močjo - v mojem primeru je bilo to min. 20W, sicer ne delajo ali pa nemarno utripajo. Na koncu sem ga vrgel ven in dal notri klasičen switcher. Še bolje pa je seveda namenski led driver.

[jozede]

Pri kolegu so bile tudi halogenke na elektronski trafo. Najprej sem bil skeptičen, če bo šlo z LED lampami. Sem probal najprej z eno iz Hoferja in je bilo vse OK, sledila je zamenjava vseh in dela povsem OK.
Nisi nič napisal, katere LED je kolega hotel priklopit na tisti "elektronski trafo", na vsak način morajo biti AC/DC.

[Ivor]

Kolega je že uspešno predelal razsvetljavo na LED in transformatorjev za halogenke ne rabi več. Zato mi je enega odstopil. Od začetka sem imel namen žrtvovati ga za znanost, zato sem najprej preučil delovanje z osciloskopom, potem sam ga še razdrl in približno izrisal načrt, da bi razumel princip delovanja. Sedaj mi je uspelo spraviti ga nazaj v delujoče stanje. Razmišljal sem, da bi navil novi primar, z manj ovoji, za 6,3Vrms in ga uporabil za kurjavo elektronk. Imam namreč ojačevalnik, ki bi ga lahko predelal na elektronke E serije. V takem primeru bi rabil približno 8A za kurjavo. Breme bi bilo zelo podobno halogenkam, le napetost pri ogretih elektronkah bi moral čim bolj točno izmeriti. Ne bi rad, da mi meritev pokaže 6V, v resnici bi imel pa 7,5V.
Za začetek bi lahko le primerjal barvo katod elektronk, ogrevanih s tem transformatorjem in podobnih, ki bi jih priklopil na preverjeno enosmerno napetost. Spomnim se, da smo se nekoč davno v šoli učili o instrumentih s termočlenom, vendar takih nisem nikoli uporabljal.
Naslednja ideja je bila, da bi na izhod priklopil usmerniški mostiček z majhnimi Schottky diodami 1N5711. Tako bi dobil enosmerno napetost, ki bi pulzirala s frekvenco 100Hz in bi jo lahko izmeril z navadnim voltmetrom za enosmerno napetost. Breme bi pa priklopil neposredno na izmenično (izhod transformatorja).
Ker omenjenih diod trenutno nimam pri roki, bom poskus morda izvedel kasneje.
Da bi pa izhod usmeril z močnostnimi diodami in filtriral s kondenzatorji velike kapacitete pa mislim da ne bi imelo smisla. Ves tok bi tekel samo v parih impulzih z največjo amplitudo visoke frekvence, preostali čas bi bil sekundar neobremenjen.

[s55m]

A ni škoda ta "smetilec" tlačiti v avdio napravo "čistunskih" karakteristik?

[Ivor]

Naj bi zasmetil samo kurjavo. Mišljeno je samo za poskus. Sicer je za preveriti (beri: za poslušati).
Poskuse s tem ojačevalnikom sem trenutno ustavil, ker čakam na boljše čase. Nazadnje sem imel notri elektronke P serije. Kurjavo sem napajal z napajalnikom 19V= za prenosnik. Nobenih motenj nisem opazil.

[Branez]

Saj tega "smetilca" ne bo slišal samo čudil se bo kako to, da mu ojačevalnik "tako velik tok vleče".

[Ivor]

[Ivor]

Še naprej sem poskušal izmeriti izhodno napetost in ugotovil, da lahko izmerim toliko kot hočem, lahko tudi tisto, kar piše na škatli. Odvisno je samo od tega, kakšen instrument uporabim.
Zato sem se lotil malo drugače. Izhod dodatnega usmerniškega mostička sem dodatno filtriral z RC elementom, na to pa priklopil enosmerni voltmeter in osciloskop. Na osciloskopu sem dobil sliko pozitivne ovojnice izmeničnega signala, le malenkost je bila "kosmata". Osciloskop in voltmeter sta kazala približno enako srednjo vrednost ovojnice 9V=. Osciloskop lahko istočasno pokaže tudi efektivno vrednost dobljene ovojnice, kar znese 10,3-10,4Vrms. Faktor oblike bi bil okrog 1,15 in se sklada z vrednostjo za sinusni signal. Tudi efektivni vrednosti izmeničnega signala in ovojnice se skladata, zato lahko končno zapišem, da je to dejanska efektivna vrednost izhodne napetosti (tokrat ni slučajno!).
Če se bom enkrat odločil za previjanje sekundarja transformatorja, bom rezultat lahko izmeril po tukaj opisani metodi, z dovolj dobro natančnostjo. Seveda bom takrat na izhod priklopil tisto breme, ki ga bo transfotmator dejansko napajal.