www.elektronik.si

[jerry99]

Pozdravljeni.
Sem študent na fakulteti za elektrotehniko. Imam eno vprašanje glede kolesnega kota sinhronskega generatorja. Za sinhronski generator vemo, da imamo kolesni kot (fazni zamik med inducirano napetostjo in napetost na sponkah). Profesor nam je tudi govoril nekaj, da je kolesni kot odvisen od polovih parov. Zanima me ali je to zaradi izračuna inducirane napetosti, ali je kje drugje vpliv na to odvisnost?

Hvala že vnaprej za odgovore

[lojzek]

Mislim da "kolesni kot" (tega termina ne poznam) in število polovnih parov nimata skupne povezave.
Število polovnih parov namreč določa samo sinhronsko število vrtljajev (1 par == 3000 vrtljajev, 2 para == 1500...). Govorim za naših 50Hz.

Tistole "kolesni kot" pa je verjetno fazni zamik med omrežno napetostjo in inducirano napetostjo na generatorju.
Tudi če sta pred sinhronizmom - obratovanjem generatorja z omrežjem paralelno - obe napetosti pri točno 50Hz, se lahko njuni sinusoidi ne ujemata povsem. Vrh periode inducirane napetosti generatorja je lahko časovno premaknjen od vrha napetosti generatorja - kolesni kot (fazni zamik). In za sinhronizem - sinhrono obratovanje- moraš točno ujeti vrh inducirane napetosti generatorja z vrhom napetosti omrežne napetosti. Takrat lahko sinhronski generator vključiš paralel z omrežjem, ki potem generator drži v sinhronizmu. "kolesni kot" je takrat nič. Če generator vključiš paralel k omrežju, ko ta kolesni kot ni nič, združiš različne napetosti - kot bi naredil kratki stik (odvisno koliko si kot zgrešil).

Sinhronizem si lahko predstavljaš, kot bi na osciloskopu gledal dve krivulji napetosti, ko se obe popolnoma prekrivata, je kolesni kot enak nič. Če se ne prekrivata in ena prehiteva drugo, nisi v sinhronizmu, niti nista enakih frekvenc. Če sta vrhova napetosti odmaknjena en od drugega, kolesni kot ni enak nič in napetosti nista sinhroni....

[sebaveh]

"Kolesni kot" je pravilen izraz - uporabljal ga je tudi naš prof. Zagradišnik na FERI-ju in mislim da ga ni junaka, ki bi mu upal oporekati.
Lahko doma poiščem in poslikam skripto z natančnimi izračuni, na hitro pa je to to: https://electengmaterials.com/torque-angle-versus-load-or-power-angle/

Ta kot je električne veličine (četrtina sinusoide) in pri rotorju z enim S in enim J polom, ter pri statorju z enojnim enostavnim navitjem; ta ravno slučajno enak mehanskemu kotu 0-90°, če gledamo v gred rotorja.

V območju 0-90° (električnih stopinj) je motor oziroma generator stabilen in sinhroniziran z omrežjem. Pri preobremenitvi pa pade iz tega kota in se začnejo pojavljati tokovne konice, preobremenitve omrežja, popačenje toka, fluktacije... (slednje pišem po spominu iz predavanj 13 let nazaj)

Če pa imamo rotor z večimi magnetnimi pari (recimo kot križ z dvema S in dvema J poloma), pa je ta kot še vedno v območju 0-90° električnih, le da je frekvenca napetosti n-krat večja. V tem primeru 2× ker imamo 2 magnetna para na rotorju. Mehansko gledano pa ravno polovica, torej 45°.

[lojzek]

Ekola, Našel sem še video do sinhronizacijskega postopka... Pri cca 1:30 minute se začne.

Če je to-to (kolesni kot)

[Energetik-m]

[GUMY]

Sem bil enkrat zraven v elektrarni, ko so šli na omrežje z ne popolnoma sinhroniziranim generatorjem. Je počilo ko hudič, ko se je generator v trenutku sinhroniziral, ampak je vse preživelo.

[lojzek]

Tukajle

Velja pa isto, kar sem zgoraj napisal.
Sem pa bil zraven pri različno zgrešenih sihnronizacijah. No ja, seveda tudi pri odličnih.

Najhuje za stroj je, če si zgrešil 20-30°, pa tudi manj. Pri cca 10°se začne. Takrat je mehanika stroja zelo trpela in včasih je šlo tudi kaj po zraku. Pa še sosednje mašine je ven pometalo. Podobno, če si zgrešil prekvenco, kota pa ne...

Če si pa zgrešil 90° in več, je bil pa to kratek stik in je zaščita (morala) izključit vse skupaj, preden se centrala postavi na glavo.

Ja, vse to sem videl in včasih ne moreš verjet, kaj ljudje zgrešijo...
No ja, ene od lukenj skoraj noben možak ne zgreši.