www.elektronik.si

[vilko]

Pozdravljeni vsi ljudje dobre volje.
Sem star, še živ, a smrt ni več daleč. In razmišljam o tem in onem.
Seveda, ko sem bil mlad, mi na misel ni prišlo, da bi razmišljal o smrti, sedaj pa kot da jo vidim pred seboj.
Ne iščem tolažbe, le rad bi si izbral dostojno smrt.
Dobronamerni in nežaljivi prispevki dobrodošli

[mosqito]

Sam se ob diagnozi, ki sem jo dobil letos marca in glede na to, da sem letnik 69 večkrat sprašujem o tem. Ampak sem ugotovil, da nima smisla. Okolici daješ namig da si “obupal”, sam pri sebi pa lahko samo nekaj premlevaš in to nikamor ne pelje. Se raje pošalim tu in tam. Recimo, ko sva šla ženo na pokopališče prižgat sinu svečko, sem rekel da se navajam na nov naslov. Drugače pa živi vsak dan, kot da ne bo jutri, nikoli ni tako slabo, da ne bi bilo lahko še slabše Ko je pa res hudo, pa si rečeš “saj bo” in greš dalje.

[Krampus]

Mare, odličen odgovor.

Če začneš vnaprej razmišljati, spraviš v stisko sebe in vso svojo okolico.
Bo, ko bo.