www.elektronik.si

[Andrej64]

PC ni vir, ker vem da je lep vir motenj. Za vir ponavadi uporabljam discman ali mp3 predvajalnik. Sicer pa trenutno, ko se ukvarjam z brnenjem nimam nič gor priklopljenega, ker v bitsvu nima smisla. Vijak sem odstranil in ni razlike. Prav tako ni razlike, če zamnejam trafo. Imam namreč dva z enakimi lastnostmi, ker sem bil na začetku mnenja, da je vzrok brnenja nekvalitetno izdelan transformator in sem zato naročil novega. Spet ni razlike, če signal speljem direktno na ojačevalec. Poizkusil sem celo tako, da sem predojačevalcu odklopil direkten signal (signalno je bil povezan samo preko mase) in se je brnenje še povečalo. Isto se zgodi, če npr. oplet signalnega kabla, ki gre od predojačevalnika do ojačevalnika na eni strani pustim v zraku.

Poleg tega sem danes tudi zmanjšal mirovni tok za polovico kot je rekel Igor. Naprej sem pomeril tok kakršen naj bi bil po navodilih in znaša ~80mA in ga nato zmanjšal na polovico - to je ~40mA. Brnenje je še zmeraj prisotno, vendar ni več tako intenzivno pri nižjih frekvencah. Me pa zanima v čem je finta tega mirovnega toka in kaj se zgodi, če ga npr. zmanjšam. Je ojačevalnik bolj / manj obremenjen, trpi kvaliteta zvoka? Nekje sem zasledil, da ima razred A ojačevalnikov zelo visok mirovni tok (in sam izkoristek / porabo), medtem ko ima razred B ojačevalnikov manjši mirovni tok in s tem boljši izkoristek, vendar pa malo več popačenja od razreda A. Lahko to kdo na kratko razjasni?

[ule]

Poizkusi še trafo zapreti v kovinsko škatlo in škatlo potem ozemljiti.

[igor_k]

Če bo mirovni tok premajhen boš imel večja popačenja. Nastavi ga nazaj na 80mA, mene je samo zanimalo, če se brnenje zmanjša.
Kaj pa izhod? Ima kaj enosmerne napetosti?

Kar se tiče delovanja ojačevalnikov v klasi A, AB, B, C, D... je ogromno napisanega na netu. Je preveč tega da bi opisoval.

[zodiac13]

Po mojem mnenju mirovni tok nima vpliva na brnenje (večji- manjši).Pa tudi mislim,da je 60mA po tranzistorju več kot dovolj.Offset napetost na izhodu(če je prisotna) tudi nima nič z brnenjem.

[Andrej64]

Prišel sem do novih vprašanj in sicer zakaj je šum pomaknjen bolj v negativni del napetosti? Ali nebi moral ta biti simetričen? Na sliki je izhod iz ojačevalca, na katerega trenutno ni prikliopljen noben zvočnik.


Zanima me še, koliko vpliva ima razlika napetosti med pozitivno in negativno vejo? Ta je okoli 30mV.

[Andrej64]

Spet malo obujam tole temo, ker še vedno nisem našel vzroka. Trenutno najbolj sumim vir brnenja samo ohišje. Glede na to, da sem poizkusil že skoraj vse načine za preprečitev brnenja, sem se tokrat ustavil pri ohišju. Sumljivo se mi zdi že to, da če vso elektroniko iz ojačevalnika (končni stopnji, predojačevalnik, napajalnik skupaj s toroidom,...) povežem na mizi s kabli brez ohišja, praktično ni brnenja. Ko pa vso elektroniko zmontiram nazaj v ohišje je brnenje spet prisotno, čeprav sem uporabil plastične podložke za izolacijo mas. Kar še opažam zadnje čase je to, da sama konstrukcija ohišja poka, ko je ojačevalnik priklopljen na omrežje. Kratkih stikov ni, stvar samo "poči" vsake toliko časa. Kot na primer kakšna kovinska konstrukcija, ko se ta malo ukrivi. Stvar se mi zdi še toliko bolj čudna, ker je na ohišju samo masa in nevem kaj bi torej povzročalo te "mehanske" poke.
Ohišje je sestavljeno iz železnega okvirja, nanj pa sta ob straneh privijačeni aluminijasti hladilni rebri, vsako z tremi M6 vijaki.

Kar sem hotel vprašati je to, če je že kdo imel morda kdaj kakšne probleme z ohišjem pri samogradnji ojačevalnika, ker mi cela zadeva postaja vedno bolj čudna.

[.]

Brisana vsebina odstranjenega uporabnika.

[Profesor Einstein]

Pozdravljeni

Vidim da se še nekdo trudi z ojačevalniki. Me prav veseli da se še najdejo ljudje ki se radi učijo in jih zanima tehnika.

Pomembno je da sta signalna masa in močnostna masa na pcb ločeni med sabo; skupaj sta povezani samo z eno povezavo skozi katero naj nebi tekel noben drug tok.

Napajanje z usmernika pa se pripelje na točko power mase in na poz. in neg. priključek.

Za brnenje me zanima en detajl kako je izveden. Namreč kako sta bila izbrana tranzistorja Q3 in Q4. Ali ste jih umerili na enako ojačanje z multimetrom?

Ob meritvi ojačanja z multimetrom je pomembno da so tranzistorji na enaki temperaturi ker se s temperaturo ojačanje malo menja. Se pravi ko TO-92 primemo v roko se začne segrevat in se nam že ojačanje spreminja; bolje jih je prijeti preko kakaega papirja ali pa s kakšno pinceto.

Namreč od teh dveh ojačanj je odvisna offsetna napetost na izhodu ojačevalnika. Ob kratko sklenjenem vhodu bi jo lahko nastavili na 0 če bi dodali emitorska predupora na Q3 in Q4 oz en trimer naprimer 500E s katerim bi lahko nastavili offset ogretega ojačevalnika.

Sem nekje zasledil da ste stabilizirali napetost na predojačevalcu z regulatori. Pomerite šum regulatorjev meni se niso najbolje obnesli. Najbolje bi bilo dodati mali transformator z 2 izhodoma (2*9V) da se dobi +/-12-15V ven in se rešite regulatorjev in dodatnih izgub na njih in seveda tistega ventilatorja.

Tudi za mirovni tok sem nekje zasledil da se najprej nastavi priporočena vrednost. Nato se mora čakati 15min ali malo več da se izhodni tranzistorji oz hladilna rebra ogrejejo na svojo temperaturo nato pa se ponovno popravi mirovni tok na željeno vrednost ker malo pobegne od prvotne vrednosti saj se karakteristike tranzistorjev menjajo s temperaturo.

Upam da bo moj prispevek koristen, da se že enkrat analogni ampi razjasnijo da se jih več ne bomo bali

Tudi sam se špilam malo za hobi s tem že več kot 10 let in počasi nabiram izkušnje.

Lep Pozdrav

Darko