www.elektronik.si

[psevdonim]

[Pyr0Beast]

Pregrevanje, izpad iz sinhronizacije, prekomerno povečanje toka zaradi večjega slip-a.

[Azrael]

Bimetal, ki je nastavljen na nazivni tok motorja v trikotu, ne varuje istega navitja, ko je le to spojeno v zvezdo !

Ko je navitje spojeno v zvezdo, tok posamezne faze iz omrežja teće skozi navitje ustrezne faze.

Ko pa je navitje v trikotu, pa tok iz omrežja teče skozi navitji dveh faz. Zaradi faznih zamikov (3 faz. sistem), tok iz omrežja ni 2x večji, ampak samo za koren iz 3, čeprav je v vsaki fazi navitja dosežen enak tok kot v zvezdi.

To drži ob predpostavki, če je napetost omrežja v obeh primerih ustrezne navitju, to je za za stik zvezda 690 V in trikot 400, za motor zaradi katerega je ta tema.

Problem motorja je v tem, da bo poskusil vzeti iz omrežja tolikšno moč, kot jo potrebuje, da bo zmogel obremenitevc na osi. In ko bo spojen v zvezdi čeprav je napetost na katero je priklopljen ustrezna za trikot, dela s prenizko napetostjo in potegne toliko večji tok, da bo zmogel breme. Izgube (gretje) v navitju pa rastejo s kvadratom toka, kar prekuha navitje in bum.

Če pa se ta motor vrti v prostem teku, mu seveda obratovanje v zvezdi ne škodi. Če pa bo moral delati pa zelo.

Ali v številkah, nek 3 kW 3 fazni motor ima na tablici navedeno:

trikot 400 V 6.9 A
zvezda 690 V 4 A

Torej razlike je za koren iz 3 ( 1.7320508...)

Bimetal nastaviš na tok za trikot, to je 6.9 A.

Motor zvežeš v zvezdo, kjer vsako navitje zdrži 4 A.

Motor ni varovan pred tokovno preobremenitvijo. Bimetal bo šele začel zaznavati preobremenitev, ko boš motor tokovno preobremenil za 73 %.

50% preobremenitev mora motor zdržati 2 minuti brez škode... 73% pa še precej manj časa in šele tu bi bimetal začel reagirati in bi izpadel po nekaj urah, ampak bo motor zelo verjetno odpovedal že mnogo prej.

In to ne glede ali boš motor priklopil na 400 ali 690 V, le pri 400V bo gratis imel še 3x manj moči, kot je navedeno na tablici. Ima namreč za koren iz 3 manjšo napajalno napetost in dovoljen tok.

[lojzek]

Azrael, sedaj pa si ga ti pihnil mimo. Kolikor je meni znano, se bimetal v zvezda - trikot vezavi ne nahaja v glavnem dovodu, ampak med kontaktorjem in navitjem. Ter tako "meri" tok posameznega navitja in ne toka posamezne faze. Tako mu je tudi vseeno, če obratuje v trikot ali zvezdo. No pri tem obratovanju je mišljena zaščita, v trikotu ima jasno manjšo moč.
Seveda mora biti v tem primeru bimetal nastavljen na manj kot je motorjev nazivni tok. Res pa ta trenutek ne vem iz glave (vedno pozabim) ali za 1/3 ali pa za kor3 manjši tok od nazivnega.
Če je želja, poskusim jutri v kateri knjigi poiskat dokaz moje trditve.

[Azrael]

Ja res je, obstaja več vezav, lahko je kot si rekel (na katero sem pozabil), lahko pa bimetal meri celoten tok. Stvar izvedbe in se je dobro prepričati kako je dejansko zvezano.

V prvem prtimeru bimetal nastaviš na nazivni tok zvezde, saj tipaš posamezno fazo navitja, v drugem na tok za trikot.

[Marjanp]

@sjanez
Tvoj motor je primeren za zagon s stikalom zvezda/trikot.

@ Azrael
Ne bi hotel biti zloben,
ampak samo zato, da tudi drugi ne bi živeli v zmoti!
Mogoče pa tvojo razlago ne razumem pravilno?

[Silvo]

Ravno imam pri roki nek načrt, pa sem naredil par fotografij moči različnih vezav.

[Azrael]

@Marjanp

Mogoče nisem napisal najbolj razumljivo, ampak govorim o priklopu 3 faz. motorja, ki je grajen za stik trikot pri napetosti X, pa je na to napetost priklopljen v zvezdo.

In če ima stator motorja nazivni tok 6.9 A v stiku trikot, to ne pomeni, da toliko toka zdrži tudi v zvezdi. Ni variante, zdrži samo 4A, brez poškodb, glej pripeto sliko:

[psevdonim]

glede na sliko in ob pomanjkanju poznavanja trifaznega sistema bi rekel, da sta v zvezdi po dve navitji vezani ZAporedno, torej se 400V porazdeli na dve navitji, zaradi tega ni jasno, kako motor TOKOVNO tega ne bi zdržal.

Glede priklopa zvezde 690V na 400V si trenutno zadeve razlagam takole: dve skrajnosti:
1. prazni tek
2. rotor močno preobremenjen ali celo blokiran;

pod 1.: se strinjamo, da dela brez problemov 24 ur na dan;
pod 2.: zaradi prenizke napajalne napetosti se električna moč ne more pretvoriti v mehansko na rotorju, zato se pretvori v toplotno. Rotor miruje, dovedena električna energija pa skuha izolacijo na navitju in bum. Motor pregori zaradi prevelike vročine, ne pa zaradi tega, ker navitje ne bi zdržalo toka, omejenega z bimetalom, nastavljenim za delovanje v tikotu.

Bi tole filozofiranje zdržalo preverjanje v praksi ?
__________________

[Pyr0Beast]

2. Nah, samo tok naraste do onemoglosti in to skuha navitja, med drugim tudi zaradi večjih izgub. Pa tudi permeabilnost železa pada s temperaturo.

[Azrael]

[sebaveh]

In če naredimo tako kot je napisal "lojzek" in nastavimo bimetal na nazivni tok zvezde, je to torej povsem enakovredna vezava in jo lahko uporabljamo tudi bolj množično v praksi?

Ko je že ravno govora o bimetalih, pa me zanima še če je kakšna omejitev glede največje dolžine kablov med motorjem in zaščitnim stikalom (npr. Iskra MS25 in ca. 10-20 m kabla)? Za manjše in srednje motorje?

[lojzek]

Glede na to, da se debata še zdaleč ni polegla, sem se res lotil pogleda v knjige, kot sem že obljubil. V ta namen sem narisal zelo enostavno shemo in možna mesta vgradnje bimetala označil z A, B in C. Vse je dokaj podobno Silvovim risbam, jaz pa bom podal še razlago, zakaj in kdaj se bimetal vgradi na določeno mesto.
Ker je shema poenostavljena, varovalk nisem risal.

Bimetal na mestu A (na dovodnih vodnikih):
se lahko uporabi, ni pa to prav priporočljivo. V zvezdi sicer nudi nepopolno zaščito, čas izklopa v zvezdi je tako 4-6 krat daljši. To pa zato, ker je v zvezdi tok skozi bimetal za kor3 manjši. Vseeno pa tak način zaščiti pred blokiranim rotorjem. Bimetal mora biti nastavljen na nazivni tok motorja v trikotu (In).

Bimetal na mestu B (na motorskih vodnikih):
je najobičajnejši in ščiti pred vsemi okvarami, pred katerimi bimetal sploh ščiti (preobremenitev, izpad faze, blokiran rotor, predolg zagon..). Ker skozenj v zvezdi in v trikotu teče enak tok, je popolnoma funkcionalen tudi v zvezdi. Bimetal mora biti nastavljen na za kor3 manjši kot nazivni tok motorja v trikotu (In x 0,58).

Bimetal na mestu C (na vodnikih trikot vezave):
je najbolj redek. Uporabi se pri zelo težkih, zelo dolgih zagnih (centrifuge, ogromni ventilatorji). Ob zagonu (v zvezdi) ne nudi nikakršne zaščite. Ob normalnem obratovanju v trikotu pa ščiti pred preobremenitvijo, izpadom faze. Bimetal mora biti nastavljen na za kor3 manjši kot nazivni tok motorja v trikotu (In x 0,58).

[sebaveh]

Ok, hvala. Ker sem nekako mislil da montirajo bimetale čimbliže motorju, ravno zaradi upornosti vodnikov.

Lojzek, pri bimetalu na mestu C je ta nastavljen na nazivni tok zvezde, toda motor in bimetal pa obratujeta v trikotu. Je to pravilno iz knjige?

[lojzek]

Da. Če namreč gledaš, je vezava C skoraj enaka B, edinole da pri C in obratovanju v zvezdi skozi bimetal ne teče noben tok (zato se tudi upoablja pri dolgem zagonu).
Namreč, če gledaš, gre del faznega linijskega toka (ki predstavlja 100%) skozi levi kontaktor (58%), drugi del (tudi 58%) pa skozi srednji kontaktor. Ta tok se po shemi razdeli med A in levim kontaktorjem. Seveda pri obratovanju v trikot.