www.elektronik.si

[KlemenD]

Pozdravljeni,

izdelal sem krmilnik za polovični H-most. Za testiranje tega krmilnika sem naredil preprosto testno vezje (ki ga prikazuje slika TEST vezje1).

Signal iz krmilnika gre za galvansko izolacijo najprej skozi GDT v razmerju 16:16:16 šele na to na vrata FETov. Slika DS1Z_QucikPrint1 prikazuje ta signal (oranžen za zgornji tranzistor, moder za spodnjega), ki pa zgleda soliden. Rise time je sprejemljiv, tudi ta overshoot za tranzistorja ni noben problem. Iz tega bi lahko sklepal, da bo polovični H-most deloval... torej, da bo en tranzistor sigurno OFF ko bo drugi ON in da ne bo prišlo do stanja, kjer bosta oba tranzistorja ON.

No, potem sem pa sondi dal še na tisti dve točki, ki sta na TEST vezje1 označeni z oranžnim in modrim krogom. Ta signal prikazuje slika DS1Z_QucikPrint2 (signala na sliki obarvana enako kot kroga). Tukaj pa vidim eno popolnoma drugačno zgodbo. Če si stvar pravilno razlagam, se spodnji tranzistor vklopi prehitro in ugasne prepozno ? Oz. druga možnost je ta, da se oba tranzistorja prehitro vklopita, ali pa prehitro ugasneta relativno drug na drugega... ali to drži ?

Ob primeru, da si situacijo razlagam pravilno, kako lahko to popravim ?

Hvala
Klemen

[KlemenD]

A res ni nobenega, ki bi znal razbrat kaj se v vezju dogaja ?

Sem morda premalo/preslabo opisal problem ?

dodatek:
Aja... sedaj, po malo daljšem razmisleku, mi je jasno zakaj nek pulz nastane na spodnjem tranzistorju (modra črta) ko se zgornji tranzistor (oranžna črta) ugašuje. To je po mojem naboj, ki ostane na zgornjem tranzistorju zaradi njegove kapacitete za tem ko se le ta ugasne... Ne vem pa, zakaj pride do pulza na spodnjem tranzistorju, ko se zgornji vklaplja !

[urosst]

čas izklopa tranzistorja je vedno daljši kot čas vhlopa.
v tem vezju sta ti tranzistorja vklopljena istočasno.

uporabi naprimer mosfet driver IR2110 ,ki odpravi to napako,
poglej datashet.

[igo]

[KlemenD]

urosst Hvala za odgovor !
Ali te lahko prosim, da mi malo podrobneje poveš, kako iz dobljenih signalov sklepaš, da sta oba prevodna ? (toliko, da bom vedel za drugič, ko bom analiziral podobno vezje)

Sem si pogledal gate driver, ki si ga predlagal. A meniš, da bo napako odpravil zaradi tistega zamika, ki ga generira med signaloma (dead time) ? Ta dead time je namreč obljubljen tudi pri teh dveh IC-jih, ki ju uporabljam sedaj (slika v priponi), pa žal očitno ne zadostuje. Moti me to, da je vezje sneto iz neta in avtor zagotavlja delovanje... prav tako uporabniki ki so vezje sprobali... ne vem, kaj bi lahko naredil narobe

[KlemenD]

igo Tudi tebi hvala za odgovor !

Tisti 270 Ohm upor je tam, toliko, da lahko odvaja naboj, ki si nabere preko FET-ov, da vsaj vidim kakšen uporaben signal (270 je bila prva vrednost, ki sem jo imel pri roki)

Namen tega vezja, je bil izključno to, da preverim, ali prihaja do tega, da sta v nekem trenutku oba tranzistorja ON. Signal na trafo, je lep kvadratast signal v push-pull obliki (glej sliko, ki sem jo pripel urosstu).

Tudi 15V zener diode so na FETih, sem jih pozabil vrisat .

[int47]

29V / 270R = cca 100mA.

[KlemenD]

[int47]

[KlemenD]

[KlemenD]

Takole pa stvar izgleda, če spremenim vezje v takšno obliko ( TEST vezje3).

S tem uporom in diodo samo podaljšam čas vklopa Q1, čas izklopa pa pustim enak.
Očitno tranzistorja nista nikoli sočasno ON. Se mi pa niti približno ne sanja, zakaj pride do tega modrega singala...

edit:
na maso sem pozabil vrisat 270 Ohm upor

[int47]

Vrednost upora naj bo med 10 in 50 (100R).
Kakšno diodo si dal ?

Glede na to, da nimaš ravno počasnih signalov, poskusi pomerit še tako:
Za skupno točko izberi GND
Prvo sondo priključi na G Q2
Drugo sondo na S Q2
V Channel math izberi prikaz 1-2 in izključi prikaz 1. kanala.

Na ta način vneseš manj dodatne kapacitivnosti v vezje.

Poglej še v priloženi PDF "Single DRV Input with PNP Turn-Off"

Edit:
Uporablja se več variant vezja:

[urosst]

[KlemenD]

[int47]

UF4007 ima reverse recovery time 75ns.
npr. 1N4148 ima reverse recovery time 4ns.

Meritvi merita isto, le da je po drugi metodi GND res GND. Priključek za signal sonde vnaša bistveno manj kapacitivnosti, kot krokodilček sonde za GND.

1. sonda je na G Q2. meriš Us + Ug.
2.sonda je na S Q2. Meriš Us.
Z matematiko 1-2, dosežeš Us + Ug - Us = Ug.