www.elektronik.si

[Profesor Einstein]

Lahko bi se namesto 80uF uporabil RC člen 10-16uF od prajnega stroja + močnejši predupor in nebi toliko obžigalo kontaktov ob vklopu.

Lp.

[Slowfly]

Samo vprašanje je, če bi potem tisti aluminijasti obroček lansiralo ob vklopu naprave.

[igo]

Vodniku je popolnoma vseeno, kaj počneta sinusoidi napetosti in toka ter kolikšen je fazni kot med njima.
Vodnik se vedno greje natanko toliko, kot se greje ob toku, ki teče skozenj. Padec napetosti na njem je vedno v fazi s tem tokom. In dokler je razpoložljiva tokovna zmogljivost omrežja in vseh podaljškov do sponk tuljave bistveno večja od zagonskega toka tuljave, se za jalovo moč ni treba sekirati. Tuljava si bo vzela svoje, kljub kakšnemu dodatnemu voltu padca napetosti na dovodnih vodnikih.

Zagonski tok tuljave je največji, če prvič priklopiš gor napetost, ko gre njena sinusoida skozi 0. Prvih nekaj period je tok bistveno večji od kasnejšega, ko prehodni pojav že mine in se vzpostavi običajen fazni kot med U in I. Zato bi lahko za izstrelitev dejansko uporabil navaden SSR, ki vklopi ob prehodu skozi 0.
Namenski SSR za vklapljanje induktivnih bremen prvi vklop izvedejo šele v trenutku, ko napetost začne upadati. Takrat je prvih nekaj period tok manjši od kasnejšega.

Obroček odleti zato, ker je prevoden, sprememba magnetnega pretoka skozenj v njem inducira napetost, ki ob praktično ničelni upornosti požene tok, ki povzroči magnetno polje v smeri, ki poskuša izničiti vsiljeno polje. Torej v nasprotni smeri, zato se polji odbijata. Če je eno polje pri miru, za drugega pa je meja le nebo, je rezultat lahko tudi luknja v stropu

[Slowfly]

Igor najlepša hvala za razlago, čeprav so mi te stvari dokaj dobro, podrobno in razumljivo razložili pred nekako 35. leti, zdaj žal že pokojna profesorja Božidar Jesenko in Vojko Omerzu, ter meni absolutno najljubši profesor na krški tehniški, Ivan Lapuh.
Moji pomisleki so bili, ali bo tudi brez kondenzatorja obroček odletel "nebu pod oblake" tako kot s kondenzatorjem.

[bostjang]

[Slowfly]

Ravno zaradi efekta vzporednega nihajnega kroga in precej "pestrega" dogajanja ob vklopu in času prehodnega pojava. Zato sem tudi vprašal, če lahko pomeri induktivnost tuljave. In prehodni pojav se v obeh primerih (samo tuljava - nihajni krog) zelo razlikuje.

[igo]

[psevdonim]

[Slowfly]

Potem je resonančna frekvenca te vezave cca. 46 Hz, ob upoštevanju toleranc lahko zelo blizu 50 Hz.

[igo]

Saj skozi vzporedni nihajni krog v resonanci tok takorekoč ne teče. Niti tistih 1,25 A ne. Samo za pokrivanje ohmskih izgub.

Vendar je treba resonanco najprej vzpostaviti in ni nujno, da je v tem času tok skozi tuljavo največji možen, skozi kontaktor pa najmanjši možen. Ti dve želji sta bistvo naprave, ne pa resonanca, jalova moč, kondenzator, ...

Bistven je torej prehodni pojav na začetku (prvih nekaj period) sinusnega vzbujanja tuljave, preden se vzpostavi običajen fazni kot med U in I. In predvsem ničla odvoda toka (torej maksimum) v odvisnosti od začetne vrednosti sinusoide napetosti v trenutku vklopa.
Začetna vrednost napetosti ob t=0 na tuljavi je Umax * Sinus( * t + VklopniKot) in VklopniKot gre kot parameter od 0 do .

Potem se potrebno zakasnitev izvede ob prvem vklopu prvega tiristorja, vsi ostali vklopi obeh tiristorjev so pa ob prehodu skozi 0.

[psevdonim]

Kaj pa zaporedna vezava z 2kW halogenskim reflektorjem, ki ima v hladnem stanju verjetno ne vec kot dobra 2 Ohm ? Ali pa tisti PTC, ki je v TV za razmagnetenje ekrana ?

[SolarPlazma]

Kondenzator je v bistvu imel funkcijo zmanjšanja (jalovega) toka skozi variak.

Zadevo bom rešil tako, da bom izločil kondenzator in bom raje vzel močnejši 2,5A variak, ki ga lahko bremenimo z 200% 1 minuto. Razlika v ceni za močnejši variak je celo par € nižja od kondenzatorja, da ne omenjam cene SSR relejev v primerjavi z navadnimi.

[geier]