www.elektronik.si

[jozkoc]

Plini in kemikalije, ne vem no, vprašanje kateri kako delujejo, navzven, s strani očevidcev v vseh primerih izgleda lepo da zaspiš in te ni več, kaj se pa dogaja tistemu ki ta sredstva uporabi / dobi za končanje življenja pa nihče točno ne ve. Tako da ???

Za zdravega ki si želi živeti je katerikoli način težka odločitev (v primerih smrtne obsodbe tako ali tako običajno nimajo možnosti odločanja o načinu), tisti ki je na smrt bolan in zelo trpi je pa mislim da katerikoli način dober samo da je hitro.

[grega09]

[Convert]

Avtorju teme;

Pred leti sem imel ista vprašanja, tudi način kako it sem imel izbran.

K sreči sem se s tistimi zadnjimi celicami zdravega razuma odločil drugače in se šel pogovorit, nadalje pa tudi zdravljenje z zdravili. Diagnoza je bila depresivno-anksiozna motnja in PTSD.

Kot je že bilo napisano - določeni posti že mejijo na opis v 120. členu KZ. S tem pa je tudi tema zrela za zaklep.

[brezimenko]

Dobro je, če ti predpisano zdravljene z ustreznimi zdravili pomaga in ne začnejo delati drugih problemov, ki jih prej ni bilo, ker nekaterim tudi to ne pomaga več pri polni pesti zdravil dnevno.

[grega09]

Nihče nikogar v nič ne napeljuje, dejstvo je pa, da ne vemo kaj življenje in situacije prinesejo. Midva z ženo sva se o tem pogovorila, si pogledala kakšen film s to tematiko in če pride do resnih situacij, veva kakšne so možnosti. Samo to bo takrat, ko se na zakone nihče več ne bo oziral, ker bodo nedelujoči.
Priporočam ogled:
https://www.imdb.com/title/tt0219224/

Z druge strani je pa dobro malo vedeti, kaj vse je na razpolago od vsakdanjih stvari, da si lahko ob sumu, da hoče kdo zaključiti svoje življenje, malo bolj pozoren kaj vse ima pri roki in ga lahko s pravilnim pristopom usmeriš nazaj na pot življenja, če je le možno.

Vsaj jaz gledam na to tako. Seveda so družbene norme lahko drugačne.

[s53al]

Že od odprtja teme razmišljam, če bi se javil ali ne, pa je prevladalo - JA.
Oče mi je umrl, ko sem bil star tri leta. Poznam ga le iz slik. Hodil je na dializo, vendar se enega dne ni več vrnil…

Doma smo imeli še tri starčke. Vsi so dočakali lepo starost, čez 90. let.
Naša teta Mimica je pa izstopala. Malo je zmanjkalo do 103. leta.
Že precej stara si je zlomila kolk, postavili smo jo na hojko in je kar "letela".
Potem je dobila pljučnico, tudi to prebolela. Čez kakšno leto, dve se je pljučnica ponovila.
Tudi to je premagala. V tretje pa ni šlo več. Zadnje trenutke smo bili ob njej, ko je zaspala za večno.
Smo pa vse papirje o premoženju že dolgo prej rešili.

Ne obupat...
Tukaj je še kratek audio posnetek 100. letnice.

https://youtu.be/NeM5fRXpwKw

P.s, da bi ji pomagali na drugi svet pa nismo niti pomislili.

[1dva3]

Zelo depresivna tema in pa tudi brez potrebe.
Smrt pride še prehitro, ko si star. Padec, pljučnica, infarkti in kapi. Slovensko zdravstvo te bo pri koncu še nekako vzdrževalo pri življenju, potem pa greš znotraj enega meseca od sprejema.
Raznorazni raki in ostale bolezni so dandanes neproblematične. Morfija je dovolj na voljo, da je pacient počen ko mina. Dokler telo ne odpove lahko še vedno vsaj osnovno funkcioniraš.
Igranje s kemikalijami ima lahko za rezultat še doživljensko dializo, uničenje želodca, slepoto ali ostale posledice. Ne samo, da boš v slabem stanju, zaradi tega boš lahko še leta trpel.
Pištola pa kakor vse naprave - primer, ko si je človek naredil luknjo v čelu in s tem živi še danes. Določeni so si prestrelili in deformirali lice in tako naprej.

[v.j.]

Umreti je preprosto, živeti mnogo težje.

Življenje je DARILO, je lepo, živimo ga polno, veselo, uspešno, produktivno, ...

Še najbolj preprosti enocelični organizmi imajo tendenco preživeti, ljudje se imamo za inteligentna bitja, bodimo temu primerno boljši.

Nekomu, ki je mlad nekaj razmišljal o "zaključku" sem povedal točno to, o enoceličnih organizmih, imel se je namreč za nekaj boljšega... mu je dalo misliti, sedaj je v redu.

Imam sorodnika na vozičku, možganska kap, ... težko hodi, saj je ena noga komaj uporabna, roka še manj, ampak gre na bolje, ker se trudi, ne obupava in je poln volje, napreek je viden, čeprav počasi.

Znanka, starejša ženska je imela raka na prsih, eno so ji odstranili, je rekla da ne rabi "silikonov" ker je itak prestara, sicer pa polna energije, aktivna, pozitivna.

En drug sorodnik na vozičku, padel s strehe, ne obupava, kljub temu, da mu je tragično umrl sin... to je najhujši udarec v življenju, da ti umre otrok v cvetu mladosti, na višku moči.

Moji in ženini starši so še živi in pri polni pameti, skoraj 80 in že krepko 80+, vse zadeve imamo urejene in vsi se zavedamo, da bo prišel čas, ko se bomo poslovili tako ali drugače.

Lahko bi še našteval...

Sam imam srečo, nič posebnega, zdravje zaenkrat zelo dobro in tako ga želim tudi vzdrževati. Nesreča pred nekaj leti me je rahlo prizemljila, nič posebnega, na cirkularju skrajšal desni palec na roki... zoprno, nadležno, ampak imam veliko srečo, v primerjavi z veliko hujšimi nesrečami in težavami. Ostajam pozitiven, življenje sem prilagodil, kar ne morem narediti pač ne naredim, kar pa težje, delam počasneje, nič hudega.
Posledično sem se neformalno upokojil, ne rabim delat več kot je nujno, delam raje tisto, kar me veseli, uživam življenje, saj sem že zakorakal v "drugo polovico" tako da bom poskusil izkoristit kar mi je še ostalo. Otroci so "pri kruhu", tako da ne vidim razloga, da bi se gnal za denarjem, znam živeti skromno in zato ura že dolgo ni več moj gospodar.

Kljub vsemu dobremu, se lahko to hitro obrne, zato smo se doma o tem pogovorili in dogovorili, ker mi tabujev ne poznamo, za nas tabuji ne obstajajo!



.

[sebaveh]

[vilko]

Kot vidim sem v manjšini. A tu ne bi smela veljati demokracija. Gre za svobodo odločanja o samem sebi. Vi le čakajte na starko s koso, ki vas bo popeljala v smrt na svoj način. Nihče vam tu ne oporeka svobodo izbire, a dajte svobodo tudi drugim, ki mislijo drugače, gre za njih življenje in imajo ali nimajo živeti in umreti po svoji pameti.
Spominjam se, da smo še pred leti homoseksualce zapirali v norišnice, kjer so jih zdravili s kemičnim kastriranjem ali še bolj krutimi metodami samo zato ker so ljubili drugače kot mi.
Hočem povdariti: dajte nam svobodo do sredstev, s katerimi se lahko civilizirano poslovimo od vas.

[psevdonim]

nisem bral vsega; sklepam da si starejši od 80 let in da lahko še sam zjutraj vstaneš, sam greš na WC, se sam urediš v kopalnici, se sam oblečeš, ni treba nekoga zraven da bi te hranil po žlički, itd? Potem bi bil prvi korak dom ostarelih ker v tem primeru lahko tam do neke mere spet sam odločaš in izbiraš (seveda odvisno od denarja) o nadaljnem življenju v domu, in si skoraj kot v hotelu za starostnike. Tam lahko potem v miru razmišljaš in se s sovrstniki pogovarjaš o "koncu". Meni je iz ameriških nadaljevank bil zanimiv "do-not-resuscitate order (DNR)" in sem se pozanimal kako je s tem v Sloveniji in dobil odgovor, ki je bil veljaven januarja 2013, društvo Hospic, ne vem kako je s tem v letu 2025:
" za neke vrste DNR je pravna podlaga v Zakonu o pacientovih pravicah, kjer obstaja obrazec poslednje volje, opisan je postopek njegove uveljavitve."

[brezimenko]

Dom za ostarele je danes luksuz z dobro panzijo. Polek tega ni vedno idealno npr. prehrana je lahko taka, ki bil lahko bila bolj primerna za težka fizična dela namesto, da bi bila prilagojena starcu.

Če si še toliko pri močeh, da uspeš sam poskrberi zase je veliko bolj ugodno in normalno varovano stanovanje. Je običajno narejeno tako, da moraš ob vselitvi sam poskrbeti za opremo, ki jo potrebuješ, imaš družbo od ostali sostanovaljcev, vsak ima svoje prostore. Za špežo lahko nekoga poprosiš, da ti jo prinese.

[v.j.]

[SimonS]

Nisem bral vseh odgovorov, ker mi je bilo na trenutke ....
Moje življenje je vse prej kot "safety first". Večkrat sva se gledala z Matildo iz oči v oči. In tudi vem, da se mi bo nekoč to maščevalo. Pa kaj potem. Živim polno življenje!
Tudi moj pogled na smrt je drugačen kot pri marsikomu. Vzamem ga kot nekaj naravnega. Kot rojstvo.
Kar se tiče "črnih tablet". Ja, podpiram. V vasi je bil moški več let na morfiju zaradi bolečin (neozdravljiv rak). Z tem bi skrajšal trpljenje njemu in družini.
Absolutno pa ne podpiram tega z namenom "nisi več koristen. Bolje da greš"

[MH]