www.elektronik.si

[TECHNIC]

Ups, to pa nisem vedel. Sem tudi že tega ker nekaj nanesel na kakšen spoj, ki se ni hotel lepo sprijeti. Na srečo zatem spoj vedno pobrišem.
Pa je zagotovo prevodna? Bi moral kdaj zmeriti.

[jur]

Za odstranjevanje kislinskih past, kot je cinol samo brisanje ni dovolj. Ostanke je potrebno oprati z topilom. Acetin, razredčilo ali podobno. Voda ni dovolj. Pasta vsebuje amonijev klorid in podobne stvari, ki počasoma razpadajo na klorovodik (HCl), ki počasi korodira bližnjo in daljno okolico.

Jur

[VolkD]

Elektroniki to pasto slabo poznamo, ker je ne uporabljano, se boš moral obrniti na krovce. Pa tudi tisti, ki se pečajo z centralnimi kurjavami jo uporabljajo.
Meni je poznano le, da rada povzroči pojavo mojega marsovskega žlahtnika (zeleni volk).

[TECHNIC]

To pasto sem dobil od očeta, ki se je nekaj časa tudi ukvarjal z elektroniko. Če je to cinol (je najbrž strupeno?), poskušam to pasto čim manj uporabljati, ampak včasih pa vseeno ne gre brez.

Recimo pri SMD. Upore, ki so zapečateni v embalaži, se da lepo lotati. Tudi diode, oz. vse kar je v embalaži. Pri čipih pa so nogice oksidirane in skoraj ne gre brez uporabe paste. Se mi zdi kakor da je v spajki (žica) ni dovolj.

[jur]

Z spajkalno žico, ki vsebuje kolofonijo se da zalotati praktično skoraj vsak chip. Če je chip preveč oksidiran, da bi lot prijel, je bil vsaj pol leta zakopan v zemlji. Ali pa uporabljaš lot brez kolofonije. Škodovalo ne bi, če bi za chipe uporabil podnožja. Podnožja imajo dve dobri lastnosti:
- crknjen chip brez težave zamenjaš.
- če chip vzameš ven, lahko pomeriš napetosti v vezju brez chipa. Včasih tudi to pride prav.

Pri spajkanju se spoje segreva. Segrevanje povzroči oksidacijo spojev. Oksidiran spoj ima lastnost, da se spajka nanj ne prime. Oksidacijo se prepreči z tako imenovanim fluxom. V večini primerov se za flux uporablja kolofonija (angleško: rosin). Kolofonija deluje tako, da se razlije preko spoja, še preden se spoj segreje na temperaturo, ko se začne oksidacija. Razlita kolofonija prepreči stik kovine in kisika iz zraka. Spajka poleg kolofonije vsebuje tudi nekaj malega kemikalij, ki topijo okside, zaradi tega se lahko lota tudi nekoliko oksidirane kontakte.

Poceni spajkalne žice imajo v sredini eno samo luknjo (angleško: core), v kateri se nahaja flux (kolofonija). Ko se spajkalno žico upogiba, se kolofonija prelomi in ko lotamo z takim koščkom spajkalne žice, na mesto lotabja ne priteče dovolj kolofonije in zato dobimo slab kontakt. Zaradi tega proizvajajo lot žico z večimi kanalčki kolofonije (multicore solder). Taka žica bo vedno na mesto spajkanja dovajala dovolj fluksa in spoji bodo vedno dobri. Za lotanje SMD, kjer se porabi majhno dolžino spajkalne žice, je torej dobro imeti multicore spajko.

Kislinska spajkalna pasta se uporablja za žlebove in podobno, ker je spajkalna žica z fluksom predraga.

Jur

[Silvo]

Kot je napisal Darko cin pasta NE SODI v elektronikovo delavnico. Pasta je namenjena recimo krovcem ter kleparjem pri spajkanju pločevine. V podjetju, kjer sem bil prej zaposlen, sem izjemoma posegal po njej. V delavnici je ni bilo, imeli so jo mehaniki. Potreboval sem jo, ko je bilo potrebno narediti nove priključke na akumulator električnega viličarja-prispajkati 60mm2 kabel v konosni priključek. Tam brez paste ni šlo. Kljub temeljitem čiščenju po spajkanju, so bile posledice vidne čez čas (zeleni volk)

[TECHNIC]

Ok... pasta gre stran.

Sedaj imam 60/40 z 2% fluksa, ki pa je 1,5 mm in nekoliko predebela. Katero spajko mi predlagate?
http://www.ic-elect.si/catalogue.aspx/Ostali%20elementi/CIN
ali pa
http://b2c.hte.si/classification.asp?ClassID=0300040001

[jur]

Spajka 0.75 ali 0.5 mm. Če je spajka tanka, jo lahko zelo fino doziraš. Če vzameš tako z več fluksa se bo še lepše spajkalo.
SMD spajka skoraj brez fluksa je grozno zoprna. Če ne zlotaš v prvo, vse pooksidira.

Jur

[Sokrat]

[mravlcax]

Ker vidim da ste se mojemu postu nasmejali, tukaj je slika masti za spajkanje....
Slowfly eni pač nimamo toliko denarja da bi kupovali malo boljše spajkalne postaje in podobno, pa tudi ni treba potem na takšen ciničen človeka zatret. Sem pa tako že veliko vezij naredil sploh SMD in delujejo BP.

[Silvo]

Zgornje sporočilo sem premaknil v ustrezni forum, kjer je bil govor o cin pasti.
Še enkrat - razne cin paste ne sodijo v delavnico elektronika. Vsi ti zvarki vsebujejo kisline, ki sicer olajšajo spajkanje, a kvarno vplivajo na samo tiskanino, sploh če se uporablja za spajkanje SMD elementov. Le ta zaide pod element, kjer počasi "gricka" tiskanino.
Za spajkanje oz. razspajkanje SMD elementov ne rabiš drage opreme. Lepo gre že s klasičnim spajkalnikom. Kako je recino na zadnjem pikniku demostriral Darko. ***klik***

[andrejj]

Za elektroniko raje uporabljaj kolofonij.

[mravlcax]

Torej cin pasta stran, pa kolofonijo v roke.

[gumby]

Točno tako. Kolofonijo raztopiš v acetonu, ker v trdi obliki ni ravno uporabna...
Z acetonom potem tudi počistiš packarije, ki ostanejo po spajkanju

[Slowfly]

Mravlcax, ko streljaš kozle, pač ne smeš biti užaljen, če dobiš odgovor v mojem "ciničnem" stilu.
Tisto z žebljem, pa sem pred leti videl na lastne oči. Kmalu bi mi ušlo od smeha!