www.elektronik.si

[Jule]

Pozdravljeni!

V radijskih vodah sem popoln laik, pa sem se spravil delat en sprejemnik, ki bo detektiral strele, omogočal bo tudi poslušanje le teh(kar pač sprejme na tej frekvenci).


"Notranja" antena bo kar teleskopska od radijskega aparata, namenjena detektiranju strel, o je nevihta že zelo blizu.

Pa si moram izdelat zunanjo anteno za večji domet katero bom priklopil na BNC konektor.

Pa se pojavi problem, ker se na antene ne spoznam

Avtor sheme predlaga kar par metrov žice, ampak jaz bi rad kaj boljšega.

Zanima me, kakšen tip antene bi prišel v poštev. Ali je lahko kar na feritni palički ali je boljše, da je kaj večja, pa brez ferita?



Zanimivo bi bilo imeti vsaj malo usmerjeno anteno, mogoče celo antenski ojačevalec.


Predlogi dobrodošli.

[Branez]

Malo prebrskaj to spletno stran in vprašaj avtorja.

[s55m]

Valovna dolžina za 80kHz je kar zajetna. Klasičnih anten se tako najbrž ne bo dalo narediti, razen, če imaš v lasti kakšno letališče in mnogo denarja za visoke stolpe

Po moje bo še najbolje ferit z navitjem (Ravno takšna, kot je bila vgrajena v starih dolgovalovnih sprejemnikih). Tudi usmerjena je, s tem, ko vrtiš ferit.
Če pa bi želel kaj ekstremno dobrega, bo potrebna velika, velika tuljava.
Za zelo nizke frekvence se da uporabiti tudi večžilni kabel (recimo 100 paric), ki ga položiš okoli njive, parice pa vežeš tako, da oblikujejo tuljavo. Seveda je potem potrebno tudi prilagodilno vezje. Poišči malo VLF antene...

Klik 1
Klik 2
Klik 3

[a.vidmar]

Tukaj uporablja crossed loop (10KHz) antene.
Link

[igo]

S filtrom se "priklopi" se na kak lokalni nizkonapetostni daljnovod med hišami. Malo poglej spletni atlas in poglej, katera veja je najuporabnejša.

[Spajky]

Spelješ kabel preko filtra RC na strešni žleb; bi moralo delovati ... pa imaš anteno ogromno in okoli cele strehe

[144300]

[Jule]

Uf hvala za vse te odgovore!



Zdaj se odločam med feritno anteno in med tuljavico kakega znosnega premera ( do kak meter)

Kakega priklapljanja na daljnovode in žlebove raje ne bi prakticiral zaradi varnosti kot tudi prenosljivosti.



Kar se tiče izdelave antene kot tuljave, se jo pomoje da dokaj vredu izračunati, ne vem pa kako je s feritnimi. Imam se mi zdi eno feritno palčko od enega radija, vendar ne vem iz kakega materiala je.


Kakšna antena bi bolje lovila, tako rečeno "od oka"?

hvala še enkrat

[siljo]

Zakaj pa ne uporabis kar anteno od DCF77 sprejemnika?
http://en.m.wikipedia.org/wiki/DCF77

[Jule]

Hm.. sedaj mi je pa padlo na pamet, da bo mogoče DCF77 oddajnik motil moj sprejemnik...

Mogoče bom moral malo znižati/zvišati frekvenco sprejemnika? Kolikor vem je na 100kHz tudi neka navigacija.

[igo]

Za določanje koordinat udara strele itak rabiš 3 antene. Potem lahko "strele" iz Muenchna kar računsko ignoriraš ( Ne sprašuj mene, kako )

[Branez]

[S53DZ]

Kot zgleda po pregledu teh tabel in spleta je 300kHz za Evropo primerna frekvenca.
http://www.techlib.com/electronics/lightning.html

[borber]

Glede na to, da lahko strele prihajajo iz vseh smeri, mora antena biti krožna. To se pravi, da mora sprejemati iz vseh smeri enako. Najenostavnejša je navpična antena. Feritne antene so usmerjene antene in bi za sprejem potrebovl dve obrnjene pravokotno ena na drugo. Naslednja varianta sta dve rom anteni pod pravim kotom.

Strela je kratek strm impulz dolžine 1us in njegov spekter je zvezen.

[s56al]

Pozdrav,

Si kaj raziskal, kako deluje in kakšne antene uporablja Scalar? Tule je nekaj na to temo:

http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=scalar%20frekvenca&source=web&cd=10&ved=0CFAQFjAJ&url=http%3A%2F%2Fwww.sos112.si%2Fslo%2Ftdocs%2Fujma%2F2001%2Fp7_3.pdf&ei=0BaWUPa2K8zV4QTrqoFw&usg=AFQjCNGzWSJFstJp0r3-Z1cRXE14X2KFew

in komercialna stran, kjer je tudi nekaj fotk:

https://observer.eimv.si/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1

Za detekcijo strel je primerno opazovanje frevenčnega obsega med 100kHz in 1 MHz.

Prepdostavljam sicer, da si prebral članke na linkih, ki jih je pripel Adi (s55m), a morda vseeno na kratko malo teorije.

Poleg magnetne antene (tuljavica na feritni palčki ali zračna navita na okvir) je možna tudi kapacitivna antena, ponavadi se kombinira z ojačevalnikom z visoko vhodno impedanco (FET). To sta dva osnovna tipa anten v primeru, ko je opazovani frekvenčni obseg tako nizko, da je nepraktično zgraditi anteno, katere velikost bi bila primerljiva z valovno dolžino elektromagnetnega valovanja.

Magnetna antena, že ime pove, sprejema magnetno komponento elektromagnetnega valovanja. Magnetno anteno enostavno narediš frekvenčno selektivno z vzporedno vezanim kondenzatorjem, da dobiš paralaleni nihajni krog. Tako so narejene recimo antene za DCF-77, ki so že v osnovi resonančne na 77,5 kHz. Magnetna antena ima usmerjen sevalni diagram z minimumom v smeri osi tuljave. Če torej želiš sprejemati signale iz "vseh strani neba" enako, mora biti tuljavica "položena" (ravnina tuljave v vodoravni legi).

Kapacitivna antena sprejema električno komponento elektromagnetnega valovanja. Najpreprostejša kapacitivna antena je kar navpična palčka, ki jo je omenil Borber. "Kapacitivna" zato, ker je njena dolžina veliko manjša od četrtine valovne dolžine na opazovani frekvenci in ima na tej frekvenci impedanco s kapacitivnim karakterjem. Možne so tudi boljše izvedbe z raznimi kapacitivnimi klobuki ipd... Tudi kapacitivna antena ima določeno smerno karakteristiko sevalnega diagrama, pri palčki je minimum v smeri osi palčke, zato se palčka ponavadi postavlja pokonci, da sprejema signale iz vseh "strani neba" enakomerno.

Zgolj kot zanimivost, čeprav neuporabno za detekcijo strele, z združitvijo magnetne in kapacitivne antene se da enostavno narediti anteno, ki sprejema signal izrazito iz ene same smeri. Taka antena se uporablja npr. za radiogoniometriranje na velikih valovnih dolžinah. Dobro jo poznajo radioamaterji, ki se igrajo ARG na valovnih dolžinah 80m.